Obveznice

Leto 2021 je bilo izrazito naklonjeno bolj tveganim delniškim naložbam, manj pa pregovorno varnejšim obvezniškim naložbam, ki leto zaključujejo rahlo v negativnem območju. Poleg rekordno nizkih zahtevanih stopenj donosnosti večine državnih obveznic v Evropi in rekordno nizkih kreditnih pribitkov v začetku leta pri evropskih podjetniških obveznicah je razlog za rahlo negativno donosnost podsklada NLB Skladi – Podjetniške obveznice EUR tudi sprememba pričakovanj tržnih udeležencev glede višine prihodnje referenčne obrestne mere v Evropi. Tekom poletja je inflacija zaradi visoke rasti cene surove nafte, delno prekinjenih dobavnih poti in pomanjkanja ponudbe delovne sile v posameznih segmentih gospodarstva dosegla ravni, ki jih v zadnjem desetletju še nismo zabeležili. Kljub nekaterim znakom, da je trenutno visoka inflacija vendarle prehodne narave, so se pod pritiski, da je potrebno nekaj ukreniti, uradniki v ECB odločili za postopno opuščanje odkupovanja obveznic na trgu, v letu 2023 pa bi lahko prišlo tudi do prvih dvigov referenčne obrestne mere ECB. Vpliv pričakovanj glede višjih prihodnjih obrestnih mer na enoto premoženja podsklada NLB Skladi – Podjetniške obveznice EUR prikazuje spodnji graf:

Vir: Bloomberg, 22. 12. 2021

Spremenjena pričakovanja vlagateljev glede prihodnje referenčne obrestne mere v EU in ZDA pa niso bila zadosti, da bi donosnost podsklada NLB Skladi – Obveznice visokih donosnosti leto končala v negativnem območju. Nasprotno, donosnost podsklada v letošnjem letu presega 5 odstotkov. Razloga za takšno donosnost sta predvsem 8-odstotna rast vrednosti ameriškega dolarja v primerjavi z evrom, saj je kar 60 % obvezniških naložb podsklada denominiranih v ameriškem dolarju, in umiritev razmer na energetskem trgu, saj so se po znatni rasti cene surove nafte kreditni pribitki pri energetskih obveznicah pomembno znižali in tako pozitivno prispevali k donosnosti podsklada.

Vir: Bloomberg, 2. 12. 2021, *glede na zgodovino od 15. 8. 2020 do 1. 12. 2021

Več energetskih obveznic, ki smo jim bili izpostavljeni s skladom NLB Skladi – Obveznice visokih donosnosti, sodi v bonitetna razreda BB in B. Če so konec preteklega leta kreditni pribitki omenjenih bonitetnih razredov tudi na račun energetskega sektorja ponujali solidne naložbene priložnosti, le-te danes niso več tako izstopajoče. Konec preteklega leta smo ocenjevali, da so bili v zadnjih dveh desetletjih v skoraj 73 odstotkih časa povprečni kreditni pribitki obveznic bonitetnega razreda B nižji od lanskih, letos pa so se le-ti pomembno znižali in tako prispevali k pozitivni donosnosti podsklada.

V družbi NLB Skladi pričakujemo, da se inflacija v prihodnjih mesecih ne bo več znatno povišala, sredi prihodnjega leta pa se bo začela postopoma nižati. Razloge za znižanje inflacije vidimo predvsem v nižjih cenah surovin, zmanjšanju cen polprevodnikov, zmanjšanju ozkih grl v dobavnih verigah in upočasnitvi gospodarske rasti v razvitem delu sveta.

Vir: FRED, 21. 12. 2021

Glede na nizke zahtevane stopnje donosnosti varnih evrskih obveznic ne moremo pričakovati znatne pozitivne donosnosti podsklada NLB Skladi – Podjetniške obveznice EUR v letu 2022. Smo pa ciljno trajanje naložb v primerjavi z lanskim letom malenkost povečali. Pričakovano znižanje inflacije bi praviloma moralo imeti pozitiven vpliv na cene obveznic. V primeru uresničitve našega osrednjega scenarija torej pričakujemo, da bo, primerjalno seveda v družini najvarnejših naložbenih kategorij, podsklad NLB Skladi – Podjetniške obveznice med donosnejšimi naložbami.

Opisani vplivi bodo pozitivno vplivali tudi na donosnost podsklada NLB Skladi – Obveznice visokih donosnosti. Izpostaviti pa velja dejstvi, da v letu 2022 težko pričakujemo še nadaljnje opazno nižanje kreditnih pribitkov obveznic špekulativnega razreda in rast vrednosti ameriškega dolarja v primerjavi z evrom, zato previdnost pri tveganejših obveznicah ne bo odveč.