Skip to main content

Pogosta vprašanja in odgovori

Splošno o družbi NLB Skladi, d.o.o.

  • Zakaj nudi v okviru Skupine NLB vzajemne sklade družba NLB Skladi, d.o.o.?

    Slovenska zakonodaja (Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje - ZISDU-3) zahteva, da vzajemne sklade oblikuje in upravlja posebej za ta namen ustanovljena družba - družba za upravljanje.

  • S čim se ukvarja družba NLB Skladi, d.o.o.?

    Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., je registrirana kot družba za upravljanje v 100-odstotni lasti Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana. Družba NLB Skladi opravlja dejavnosti upravljanja investicijskih skladov, gospodarjenja s finančnimi instrumenti strank in investicijskega svetovanja.

Splošno o vzajemnih skladih družbe NLB Skladi

  • Kaj je krovni sklad?

    Krovni sklad je vzajemni sklad, sestavljen iz dveh ali več podskladov, ki so oblikovani kot ločeno premoženje. Vsak podsklad istega krovnega sklada se od drugih podskladov tega krovnega sklada razlikuje po eni ali več posebnostih. Krovni sklad sestavljajo podskladi, ki jih opredeljujeta poseben naložbeni cilj in naložbena politika. Sredstva in obveznosti posameznega podsklada so ločena od sredstev in obveznosti drugih investicijskih skladov in podskladov ter ločena od sredstev in obveznosti družbe za upravljanje in skrbnika premoženja krovnega sklada. Pri prehajanju med različnimi podskladi istega krovnega sklada lahko vlagatelj uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti iz naslova davka od dobička iz kapitala. Za večino neprofesionalnih varčevalcev predstavlja varčevanje v krovnih skladih najboljši možni posredni način za varčevanje v vrednostnih papirjih.

  • Kaj je podsklad krovnega sklada?

    Podsklad je del krovnega sklada, ki ima svojo naložbeno politiko. Zanj se ločeno izračunava in objavlja dnevna vrednost enote premoženja. Vsebinsko je podsklad (nudi večje davčne ugodnosti) enak vzajemnemu skladu, zato pogosto tudi za podsklad uporablmo izrajaz vzajemni sklad.

  • Zakaj sploh oblikovanje krovnega sklada?

    Poleg zakonodaje in optimizacije poslovanja, so ključni razlogi za preoblikovanje predvsem v prednostih za stranke, kot npr. davčne ugodnosti pri prehodih med podskladi, pristop k enem ali več podskladov krovnega sklada NLB Skladi.

  • Katere so glavne prednosti vzajemnih skladov kot naložbe?

    Vzajemni skladi vlagateljem nudijo vrsto pomembnih prednosti:

    • učinkovito zmanjšanje naložbenega tveganja z razpršitvijo naložb,
    • profesionalno upravljanje premoženja,
    • visoka likvidnost naložbe (hitra pretopitev naložbe v denarna sredstva). Uporaba določb ZZZDR v primeru mladoletnih vlagateljev,
    • vzdrževanje discipline in zmernosti pri varčevanju,
    • prihranek časa,
    • enostavnost varčevanja,
    • davčne prednosti,
    • programi varčevanja (varčevalni načrti, avtomatično reinvestiranje dividend in obresti).
  • Kje naj pridobim ključne informacije o krovnem skladu NLB Skladi in podskladih?

    Bistvene informacije o krovnem skladu NLB Skladi lahko pridobite v prospektu krovnega sklada NLB Skladi in dokumentih Ključni podatki za vlagatelje podskladov. Dodatne informacije o poslovanju krovnega sklada lahko pridobite v zadnjem objavljenem revidiranem letnem in polletnem poročilu krovnega sklada. Vsa ta gradiva so vlagateljem brezplačno na razpolago na vseh pooblaščenih vpisnih mestih, kot tudi na spletni strani www.nlbskladi.si.

  • Katere so ključne prednosti podskladov krovnega sklada NLB Skladi?

    Ključne prednosti podskladov krovnega sklada NLB Skladi so:

    • široka razpršitev premoženja na različne vrednostne papirje v skladu z naložbeno politiko posameznega podsklada in zato pomembno zmanjšanje naložbenega tveganja pri naložbah v vrednostne papirje,
    • vlagatelji so tako izpostavljeni predvsem naložbenemu tveganju, ki ga z razpršitvijo premoženja v vrednostne papirje ni moč odpraviti (zlasti tveganju splošnega padca tečajev delnic na kapitalskih trgih in neugodnih splošnih sprememb obrestnih mer), v manjši meri pa je donosnost podskladov odvisna od posebnih dejavnikov, ki vplivajo na donosnost delnic in obveznic posameznih izdajateljev,
    • premoženja podskladov profesionalno upravljajo izkušeni upravitelji, ki imajo zaledje v borznih analitikih,
    • premoženje podskladov se upravlja na discipliniran aktivni način in na strateški oziroma dolgoročni podlagi, v bistveno manjši meri pa na špekulativni podlagi,
    • premoženje podskladov se nalaga predvsem v obveznice večjih izdajateljev, za katere družba za upravljanje ocenjuje, da obstaja velika verjetnost izplačila obveznosti do lastnikov obveznic in v delnice večjih družb, za katere družba za upravljanje ocenjuje, da imajo ugodno dolgoročno prespektivo poslovanja,
    • preprost pristop k podskladom in vplačevanje sredstev v podsklade,
    • možnost izbire različnih varčevalnih načrtov,
    • visoka likvidnost - kadarkoli je možno podati zahtevo za izplačilo odkupne vrednosti investicijskih kuponov podsklada v katerem varčujete, denar pa dobite nakazan najpozneje v 6 delovnih dneh,
    • popusti in ugodnosti pri neposrednih prenosih sredstev med podskladi, ki jih upravlja družba NLB Skladi.
  • Za kakšne namene je varčevanje v vzajemnih skladih še posebej primerno?

    Varčevanje v vzajemnih skladih je namenjeno predvsem doseganju dolgoročnih ciljev, še zlasti:

    • dodatno pokojninsko varčevanje ali varčevanje za predčasno upokojitev,
    • nakup nepremičnin,
    • varčevanje za potrebe otrok (šolanje, sofinanciranje nakupa stanovanja ...),
    • pridobivanje rednih tekočih dohodkov,
    • nakup drugih dobrin večjih vrednosti.
  • Ali obseg sredstev, naloženih v posameznem podskladu, vpliva na njegovo uspešnost?

    Obseg sredstev podsklada na splošno ne vpliva pomembneje na njegovo uspešnost (tveganje in donosnost), razen v primeru, da večji obseg sredstev podsklada pomeni nižje stroške poslovanja podsklada.

  • Zakaj se s podskladi krovnega sklada NLB Skladi ne trguje na borzi?

    Z investicijskimi kuponi podskladov se praviloma niti pri nas niti v tujini na borzah vrednostnih papirjev ne trguje (čeprav možnost za to obstaja). Za trgovanje z investicijskimi kuponi podskladov na borzi ni nobene potrebe, saj lahko vlagatelj enote premoženja podsklada kadarkoli proda podskladu, ta pa jih je dolžan odkupiti. Poleg tega je tržna vrednost enote premoženja podsklada vedno znana, saj se izračuna posredno glede na vrednost naložb podsklada na borzi. Trgovanje z investicijskimi kuponi podsklada na borzi bi vlagateljem povzročilo predvsem dodatne stroške.

  • Zakaj tečaji delnic na dolgi rok naraščajo?

    Tečaji delnic na dolgi rok naraščajo zato, ker rastejo tudi gospodarstva. Podjetja večajo produktivnost in inovirajo, zato na dolgi rok rastejo tudi dobički na enoto premoženja, posledično pa v podobni meri na dolgi rok naraščajo tudi tečaji delnic. Stava na delnice oz. na delniške vzajemne sklade je torej stava na gospodarstvo. Občasno v gospodarstvih pride do gospodarskih zastojev, ki negativno vplivajo na dobičke delniških družb, posledično pa padejo tudi tečaji delnic. Ti zastoji so običajno kratkoročnejše ali največ srednjeročnejše narave, trend rasti na dolgi rok pa je na splošno pozitiven.

  • Ali lahko vplivam na odločanje upravitelja v zvezi z upravljanjem premoženja podsklada?

    Posamezni vlagatelj na odločanje upravitelja v zvezi z upravljanjem podsklada nima nobenega vpliva. Za to tudi ni nobene potrebe, saj mora upravitelj podsklad upravljati v okviru strogo določenih meja naložbene politike podsklada, ki je opredeljena v prospektu krovnega sklad NLB Skladi oz. v dokumentu s ključnimi podatki podsklada, naložbena politika pa ima tudi dominanten vpliv na donosnost in tveganje posameznega podsklada. Vlagatelj je s tem, ko je izpolnil pristopno izjavo k pravilom upravljanja določenega podsklada, sprejel naložbeno politiko podsklada in pravila upravljanja krovnega sklada. V posamezni podsklad premoženje nalaga večje število vlagateljev in praktično nemogoče je, da bi upravitelj premoženja upravljanje prilagajal posebnim zahtevam vsakega posameznega vlagatelja. Pri naložbi v vzajemne sklade velja železno pravilo, da se "premoženje vzajemnega sklada upravlja enako za vse vlagatelje v vzajemni sklad". Vlagatelji na upravljanje premoženja v vzajemnem skladu vplivajo predvsem tako, da sredstva nalagajo v uspešne vzajemne sklade in jih iz neuspešnih umaknejo.

  • Kam bo podsklad nalagal premoženje?

    Posamezni podsklad krovnega sklada NLB Skladi bo premoženje nalagal v skladu s svojo naložbeno politiko in pravili upravljanja krovnega sklada, ki so sestavni del prospekta krovnega sklada. Konkretne naložbe podsklada vnaprej niso znane, saj so odvisne od prihodnjih in tekočih odločitev upravitelja glede na razmere na kapitalskih trgih. Vendar pa konkretne naložbe podsklada v nasprotju s splošnim prepričanjem niti niso pomembna informacija, saj je preko 90 odstotkov donosnosti in tveganja posameznega podsklada odvisno od naložbene politike, posamezne naložbe pa imajo v dobro razpršenih podskladih majhen delež.

  • Maksima ID. Kaj se je zgodilo z naložbo?

    Maksima, delniška investicijska družba, d.d., se je 24. 9. 2008 na podlagi sklepa skupščine investicijske družbe, po pridobitvi ustreznih dovoljenj Agencije za trg vrednostnih papirjev in po vpisu izbrisa investicijske družbe v sodni register preoblikovala v vzajemni sklad NLB Skladi - Globalni delniški sklad. Ta se je v skladu s spremenjenimi pravili upravljanja preimenoval v vzajemni sklad NLB Skladi - Globalni delniški, ki se je nato, ki se je 9. 9. 2009 preoblikoval v podsklad krovnega sklada NLB Skladi.

Donosnost in tveganje naložbe v vzajemne sklade

  • Kakšna bo donosnost vzajemnih skladov?

    Vzajemni skladi ne prinašajo donosnosti, za katero bi jamčil njihov ponudnik. V primeru vzajemnih skladov lahko govorimo le o "povprečni pričakovani letni donosnosti, ki naj bi jo vzajemni sklad prinesel na dolgi rok". Povprečna pričakovana ali teoretična realna letna donosnost vzajemnih skladov na dolgi rok znaša približno:

    • 6-8% za splošne delniške vzajemne sklade,
    • 2-3% za splošne obvezniške vzajemne sklade,
    • 4-5% za splošne kombinirane vzajemne sklade.

    Vzajemni skladi prinašajo višjo pričakovano donosnost kot bančne vloge, saj so tudi bolj tvegani od bančnih vlog. Vlagatelj tvega, da bo v času varčevanja ustvaril višjo ali nižjo donosnost od pričakovane donosnosti. Višja pričakovana donosnost je torej pričakovano plačilo za sprejemanje dodatnega tveganja glede na tveganje bančnih vlog. Vlagatelj sprejema celotno naložbeno tveganje, da bo v obdobju varčevanja dosegel nižjo ali višjo donosnost od pričakovane (ta je lahko tudi negativna; v tem primeru vlagatelj ne bo dobil povrnjenega celotnega začetnega vložka ("glavnice") v vzajemni sklad. Donosnost posameznega vzajemnega sklada bo v največji meri odvisna od splošne donosnosti naložb na kapitalskih trgih, na katere vzajemni sklad pretežno nalaga svoja sredstva, oziroma od splošne donosnosti posameznih naložbenih skupin (delnice, obveznice), v katere vzajemni sklad pretežno nalaga svoja sredstva.

  • Kateri vzajemni sklad bo v naslednjem obdobju (mesecu, letu ...) najbolj donosen?

    Prihodnja donosnost vzajemnih skladov je odvisna od dejavnikov, ki se bodo zgodili v prihodnosti in ki danes še niso znani (jih lahko le bolj ali manj uspešno predvidevamo). Vlagatelj naj bi se o naložbah v vzajemne sklade ne odločal niti na osnovi pretekle, niti na osnovi pričakovane donosnosti posameznih vzajemnih skladov, temveč predvsem na osnovi lastnega finančnega profila (finančnih ciljev, finančnih razmer, odnosa do tveganja in izkušenj pri naložbah v vrednostne papirje) ter tveganja vzajemnih skladov.

  • Ali je naložba v delniški vzajemni sklad bolj tvegana kot samostojna naložba v delnice?

    Naložba v delniški vzajemni sklad je podobno tvegana kot naložba v dobro razpršen portfelj (skupek naložb) delnic večjega števila izdajateljev. Podsklad NLB Skladi - Slovenija delniški je torej na primer podobno tvegan kot hkratna naložba v delnice velikega števila slovenskih podjetij. Po drugi strani je naložba v delniški vzajemni sklad praviloma precej manj tvegana kot naložba izključno v delnico posameznega povprečno tveganega podjetja.

  • Kakšna tveganja sprejemam pri naložbah v vzajemne sklade?

    Glavno tveganje, ki ga sprejema vlagatelj v vzajemni sklad, je naložbeno tveganje. Naložbeno tveganje je tveganje, da bo dejanska donosnost pri naložbi v vzajemni sklad manjša ali večja od pričakovane (tudi "večja" zato, ker ima tveganje vedno dve plati). Bolj ko je vzajemni sklad tvegan, večja je lahko razlika med pričakovano in dejansko donosnostjo. Na splošno so izmed osnovnih skupin vzajemnih skladov najbolj tvegani delniški skladi, po tveganju jim sledijo uravnoteženi vzajemni skladi (delnice + obveznice), tem pa obvezniški.

    Podskladi krovnega sklada NLB Skladi s široko razpršitvijo premoženja na različne naložbe (npr. delnice podjetij iz različnih držav in različnih gospodarskih panog) skušajo odpraviti vsa tveganja, ki jih pri naložbah v posamezno skupino lahko odpravijo. Daljše, ko je obdobje varčevanja v podskladu, manjša je verjetnost, da bo donosnost naložbe negativna.

    Druga tveganja, ki jim je potencialno izpostavljen vlagatelj, lahko poimenujemo kot "operativna tveganja" - predvsem tveganje napak pri transakcijah s sredstvi vlagatelja, obračuni enot premoženja in podobno. Resnost teh tveganj je odvisna predvsem od kakovosti ponudnika vzajemnih skladov in predvsem od kakovosti skrbniške banke, ki opravlja skrbniške storitve za vzajemne sklade.

  • Pri enem izmed vaših konkurentov mi nudijo višjo donosnost kot vi - zakaj bi varčeval v vaših vzajemnih skladih?

    Omenjena donosnost je verjetno pretekla donosnost vzajemnega sklada. Za stranko je pomembna prihodnja donosnost vzajemnega sklada, pretekla donosnost vzajemnega sklada pa je zelo slab ali praktično nikakršen pokazatelj prihodnje donosnosti. Poleg tega je uspešnost vzajemnega sklada odvisna tudi od naložbenega tveganja vzajemnega sklada in ne le od njegove donosnosti. Visoka donosnost vzajemnega sklada pogosto odraža tudi visoko tveganje vzajemnega sklada.

  • Kakšno donosnost lahko pričakujem pri varčevanju v podskladih krovnega sklada NLB Skladi?

    Podskladi krovnega sklada NLB Skladi prinašajo podobno pričakovano donosnost kot jo prinašajo naložbene skupine, v katere nalagajo. Tako na primer NLB Skladi - Slovenija mašani prinaša podobno pričakovano donosnost, kot jo prinašajo delnice slovenskih podjetij kot skupina (njihovo splošno donosnost meri slovenski borzni indeks), NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški pa prinaša podobno pričakovano donosnost, kot jo prinašajo delnice v svetu kot celota (njihovo splošno donosnost meri svetovni borzni indeks). Donosnost podskladov je nekoliko nižja zaradi stroškov s tem v zvezi, ki pa nastopijo tudi pri neposredni naložbi v vrednostne papirje (borznoposredniške provizije, stroški odpiranja trgovalnega računa, skrbniške storitve), seveda pa se upravitelji premoženja trudijo, da ustvarijo višjo donosnost od primerjalnih borznih indeksov. Žal upravitelj premoženja ne more delati čudežev - to pomeni, da bo tudi v primeru njegove uspešnosti donosnost podsklada malo verjetno občutneje drugačna od splošne donosnosti skupin vrednostnih papirjev, v katere posamezni podskladi nalagajo. Po drugi strani pa to za vlagatelja pomeni tudi prednost, saj je zavarovan pred možnostjo slabega upravljanja - to je, možnostjo, da bi ustvaril nižjo donosnost, kot jo prinese naložbena skupina (na primer skupek delnic slovenskih podjetij).

  • Vaš podsklad slovenskih delnic je bil lani nizko donosen, moj prijatelj pa je sredstva naložil v delniški sklad avstralskih rudarskih podjetij in ustvaril visoko donosnost - zakaj takšne donosnosti niste ustvarili tudi vi?

    Hrušk in jabolk ne moremo neposredno primerjati. Med seboj lahko primerjamo le vzajemne sklade s sorodno naložbeno politiko. Tako lahko na primer med seboj primerjamo vzajemne sklade, ki nalagajo izključno v delnice slovenskih podjetij, medtem ko na primer med seboj ne moremo primerjati vzajemnih skladov domačih in tujih delnic. Še manj je na primer smiselna primerjava delniških in obvezniških skladov. Podobno nesmiselna je primerjava vzajemnega sklada evropskih delnic in avstralskih rudarskih podjetij. Vzajemni sSklad, ki premoženje nalaga v delnice slovenskih podjetij, lahko ustvari le podobno donosnost, kot jo prinesejo delnice slovenskih podjetij nasploh. Seveda vlagatelji med seboj redno primerjajo različne tipe vzajemnih skladov, vendar pa takšna primerjava lahko služi le za informativne potrebe, nikakor pa ne za presojo uspešnosti posameznih vzajemnih skladov ali ustreznosti posameznih vzajemnih skladov kot naložbe.V svetu se nahaja več deset tisoč vzajemnih skladov več sto različnih kategorij in vedno bodo določene kategorije vzajemnih skladov bolj ali manj donosne. Žal danes nihče ne more verodostojno oceniti, kateri vzajemni skladi bodo v prihodnosti najdonosnejši. Vzajemni Skladi družbe NLB Skladi sodijo v kategorijo dobro razpršenih splošnih vzajemnih skladov, kar pomeni, da so njihove naložbe dobro razpršene na različne naložbe (stava na več konj hkrati).

  • Vzajemni sklad konkurenta x je lani prinesel 50 odstotno donosnost, vi pa pravite, da vaš delniški sklad prinaša le 7 odstotno pričakovano povprečno letno realno donosnost - zakaj bi potem sploh varčeval v vašem vzajemnem skladu?

    Odgovor na to vprašanje je zelo podoben odgovoru na prejšnje vprašanje.

  • Kako tvegani so na splošno obvezniški podskladi glede na delniške podsklade in bančne depozite?

    Naložbeno tveganje obvezniških podskladov je nižje od naložbenega tveganja delniških podskladov in je primerljivo, a vseeno nekoliko višje, naložbenemu tveganju bančnih depozitov.

Varnost vaših prihrankov

  • Kaj bo z mojimi prihranki, če bo družba NLB Skladi slabo poslovala in gre v stečaj?

    Premoženje podskladov krovnega sklada NLB Skladi je v skladu z zakonsko zahtevo strogo ločeno od premoženja družbe NLB Skladi, d.o.o. Za nadzor nad naložbami vzajemnih skladov je zadolžena tudi skrbniška banka. Morebitno slabo poslovanje ali stečaj družbe NLB Skladi ne moreta neposredno vplivati na usodo vaših prihrankov v krovnem skladu NLB Skladi, saj so sredstva podskladov strogo ločena od sredstev družbe. V primeru stečaja družbe za upravljanje bi se upravljanje podskladov krovnega sklada NLB Skladi preneslo na drugo družbo za upravljanje v skladu s predpisi.

  • Kaj bo z mojimi prihranki, če gre v stečaj skrbniška banka?

    Premoženje podskladov krovnega sklada NLB Skladi je strogo ločeno od premoženja skrbniške banke. To pomeni, da niti uspešnost poslovanja niti stečaj skrbniške banke ne bi imela znatnega vpliva na premoženje podskladov.

  • Kje se bodo nahajali moji prihranki, ki jih bom vplačal v podsklad?

    Denarna sredstva, ki jih stranka vplača v podsklad, se prenesejo neposredno na posebni denarni račun podsklada pri skrbniški banki. Skrbniška banka podskladov krovnega sklada NLB Skladi je NLB d.d. Denarna sredstva se bodo po nalogu upravitelja premoženja porabila za nakup vrednostnih papirjev. Danes je velika večina vrednostnih papirjev izdana v nematerializirani obliki. Vrednostni papirji posameznega podsklada so knjiženi na račun podsklada pri Klirinško depotni družbi - KDD (slovenski vrednostni papirji) oziroma pri uglednih tujih klirinško depotnih družbah, s katerimi ima skrbniška banka sklenjeno pogodbo o sodelovanju. Vrednostni papirji, izdani v nematerializirani obliki, so pred krajo dobro zaščiteni.

  • Ali gre vzajemni sklad lahko v likvidacijo?

    Likvidacija vzajemnega sklada se opravi v primerih, če čista vrednost premoženja vzajemnega sklada v roku štirih mesecev od dneva, ko je družba za upravljanje prejela odločbo ATVP o dovoljenju za upravljanje vzajemnega sklada, ne doseže 83.458,52 evrov, ali če se čista vrednost premoženja vzajemnega sklada zniža pod 83.458,52 evrov in v nadaljnjih tridesetih dneh ne doseže ponovno vsaj 83.458,52 evrov. Z nastopom razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada pridobi imetnik investicijskih kuponov pravico do izplačila denarne likvidacijske mase v sorazmernem deležu, ki je enak deležu števila enot premoženja vzajemnega sklada, na katere se glasijo investicijski kuponi, katerih imetnik je, in številu vseh enot premoženja vzajemnega sklada v obtoku.

Davčni vidik

  • Katere davke bom plačeval pri varčevanju v krovnem skladu NLB Skladi kot fizična oseba?

    Varčevanje v podskladih krovnega sklada NLB Skladi je davčno zelo ugodno, saj se lahko uveljavlja t.i. odlog ugotavljanja davčne obveznosti. To pomeni, da davčna obveznost nastopi šele ob izplačilu sredstev iz krovnega sklada NLB Skladi, medtem ko so prenosi sredstev med podskladi neobdavčeni. Prednost odloga ugotavljanja davčne obveznosti se pokaže zlasti pri dolgoročnem varčevanju, saj se stopnja davka na kapitalski dobiček znižuje s časom varčevanja.

    Stopnje davka na kapitalski dobiček *:

    • 25 % v prvih petih letih varčevanja (velja od 1. 1. 2013),
    • 15 % po petih do desetih letih varčevanja,
    • 10 % po desetih do petnajstih letih varčevanja,
    • 5 % po petnajstih do dvajsetih letih varčevanja,
    • 0 % po dvajsetih letih varčevanja.

    Pri dolgoročnem varčevanju v podskladih krovnega sklada NLB Skladi se lahko davku na kapitalski dobiček tudi v celoti izognemo.

    * Velja za fizične osebe.

  • Katere davke bom plačeval pri varčevanju v krovnem skladu NLB Skladi kot pravna oseba?

    Kapitalski dobički, obresti in dividende, ki jih z varčevanjem v vzajemnih skladih ustvarijo pravne osebe, so del prihodkov družbe in so kot takšni podvrženi obdavčitvi dobička pravne osebe v skladu z zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb v primeru, da pravna oseba dobiček ustvari in je k plačilu tega davka zavezana.

Stroški in provizije vzajemnih skladov

  • Zakaj so obvezniški podskladi "cenejši" kot delniški?

    Provizije za upravljanje, ki jih plačujejo vlagatelji v delniške podsklade, so na splošno višje od provizij, ki jih plačujejo vlagatelji v obvezniške podsklade, saj je upravljanje delniških podskladov zahtevnejše in aktivnejše, poleg tega pa ti skladi prinašajo višjo pričakovano donosnost kot obvezniški podskladi.

  • Zakaj se zaračunavajo vstopni stroški?

    Vstopni stroški predstavljajo nadomestilo distributerju za prodajo investicijskih kuponov podskladov krovnega sklada ter kritje vseh stroškov s tem v zvezi. Plačilo vstopnih stroškov predstavlja tudi nadomestilo za naložbeni nasvet s strani finančnega svetovalca.

  • Zakaj se zaračunavajo izstopni stroški?

    Izstopni stroški se zaračunavajo predvsem kot plačilo družbi NLB Skladi za dela in naloge v zvezi z izplačili ter pokrivanje stroškov s tem v zvezi.

  • Zakaj se zaračunavajo upravljavske provizije?

    Upravljavska provizija predstavlja plačilo družbi NLB Skladi za storitev upravljanja vzajemnih skladov. Po svoji naravi je podobna obrestni marži (razliki med obrestnimi merami na posojila in depozite).

  • Zakaj podskladi krovnega sklada NLB Skladi zaračunavajo tudi druge stroške?

    Podsklade bremenijo tudi nekateri drugi stroški, in sicer predvsem:

    • stroški borznega posredovanja,
    • stroški skrbniških storitev,
    • stroški revizorja vzajemnega sklada.

    Ti stroški se poplačajo neposredno iz premoženja podsklada tedaj, ko nastanejo (vlagatelji v podskladih jih torej plačajo posredno) in ne pomenijo prihodkov družbe NLB Skladi, d.o.o. So le plačilo za storitve tretjih oseb. Družba NLB Skladi pri upravljanju krovnega sklada NLB Skladi zasleduje pomemben cilj, da se ti stroški v čim večji možni meri minimizirajo, pod pogojem, da minimiziranje stroškov vlagateljem ne povzroča škode (to bi se na primer lahko zgodilo v primeru izbire borznega posrednika dvomljive kakovosti).

  • Kako naj v čimvečji meri znižam stroške pri varčevanju v vzajemnem skladu?

    Stroške pri varčevanju v vzajemnem skladu lahko v največji meri znižate z:

    • dolgoročnostjo varčevanja v vzajemnem skladu (daljša, ko je doba varčevanja v vzajemnem skladu, nižji so povprečni letni stroški varčevanja, saj se vstopne in izstopne provizije plačajo le enkrat ob vsakem vplačilu in izplačilu sredstev),
    • preudarno izbiro podskladov (preveliko število izbranih podskladov omogoča manjše popuste pri plačilu vstopnih provizij).
  • Ali je varčevanje v podskladu cenejše kot neposredno varčevanje v vrednostnih papirjih?

    Prvo pravilo, ki mu mora slediti oseba, ki varčuje v vrednostnih papirjih, je, da premoženje dobro razprši na večje število delnic in obveznic različnih izdajateljev iz različnih regij in gospodarskih panog. Tako naj bi vlagatelj v delnice razporedil premoženje vsaj v delnice 15 do 20 raznolikih podjetij. Vlagatelji, ki ne razpolagajo z zneski v višini 50.000 evrov in več, lahko takšno razporeditev dosežejo le s precejšnjimi stroški, ki praviloma presegajo stroške vlaganja v vzajemni sklad. Poleg tega je treba upoštevati tudi, da vzajemni skladi glede na neposredno vlaganje v vrednostne papirje prinašajo vrsto dodatnih prednosti (vključno z davčnimi ugodnostmi). Vzajemni skladi so izrazito najpogostejši način varčevanja v vrednostnih papirjih za večino vlagateljev tako v svetu kot pri nas.

Svetujemo

  • V koliko podskladov naj razporedim prihranke?

    Za večino strank bo najustreznejše, da izberejo od enega do tri podsklade, in sicer:

    • uravnoteženi podsklad (ta vključuje domače in tuje delnice ter obveznice v približno enakem razmerju) - ta podsklad je ustrezna izbira predvsem za manjše stranke, za katere je ustrezno, da približno polovico premoženja razporedijo v delnice, polovico pa v obveznice, ali
    • obvezniški podsklad in
    • eden ali dva delniška podsklada.
  • Zakaj ne bi vseh prihrankov razporedil v delniške vzajemne sklade, ki prinašajo najvišjo pričakovano donosnost?

    Vzajemni skladi, ki nudijo najvišjo pričakovano donosnost, so tudi vzajemni skladi z najvišjim pričakovanim naložbenim tveganjem. Vlagatelj, ki prihranke razporedi le v delniške sklade, dostikrat tvega bistveno več, kot bi bilo preudarno glede na njegov finančni profil - njegove finančne razmere, finančne cilje, odnos do tveganja ter znanje in izkušnje. Priporočamo, da pri naložbah v vzajemne sklade v prvi vrsti izhajate iz naložbenega tveganja, ki ste ga sposobni in pripravljeni prevzeti, šele v drugem koraku pa iz pričakovane donosnosti prihrankov.

  • Kolikšno dobo varčevanja v vzajemnih skladih priporočate?

    Zlasti vlagateljem, ki v vzajemne sklade razporedijo pomemben del svojih prihrankov, priporočamo, da v vzajemnih skladih varčujejo najmanj za naslednjo dobo:

    • Naložba predvsem v obvezniške podsklade: najmanj 3 leta.
    • Naložba v uravnotežene podsklade (delež delnic in obveznic v naložbah sklada približno v razmerju 50:50): najmanj 3 leta.
    • Naložba predvsem v delniške podsklade: najmanj 5 let.
  • Ali moram sredstva za to dobo "vezati"?

    Ne, vlagatelj v vzajemni sklad sredstev ne veže, saj lahko sredstva kadarkoli pretopi v denarna sredstva. Predvsem je pomembno, da vlagatelj načrtuje, da bo v vzajemnih skladih varčeval za dobo, ki jo priporočamo in da se tega roka skuša držati. Ni pa k temu zavezan z nobeno pogodbo. Z dolgoročnim varčevanjem bo vlagatelj:

    • zmanjšal tveganje naložbe v vzajemne sklade,
    • zmanjšal stroške naložbe v vzajemne sklade,
    • pripomogel k uspešnosti varčevanja.
  • Ali je vzajemni sklad ustreznejša naložba kot bančni depozit?

    Odvisno od varčevalnega cilja in finančnega profila, v katerega sodi vlagatelj (finančnih razmer in odnosa do tveganja). Vzajemni skladi so namenjeni predvsem doseganju dolgoročnih finančnih ciljev in povečevanju realne vrednosti premoženja, bančni depoziti pa nudijo nižjo pričakovano donosnost, a tudi nižje naložbeno tveganje.

  • Priporočate varčevanje v delniških ali obvezniških podskladih?

    Večina vlagateljev naj bi varčevala tako v delniških kot v obvezniških podskladih, saj kombinacija obojih pomembno vpliva na zmanjševanje naložbenega tveganja. Odgovor na vprašanje, kolikšen del premoženja razporediti v delniške podsklade, kolikšen del pa v obvezniške podsklade, je odvisen od vašega osebnega naložbenega profila (finančnih razmer in ciljev, odnosa do tveganja, izkušenj pri naložbah v vrednostne papirje), pa tudi od tega, kolikšen del celotnih prihrankov bo vlagatelj naložil v vzajemne sklade. Tako lahko na primer vlagatelj, ki bo večino prihrankov naložil v bančne vloge, v delniške podsklade lahko razporedi večji del premoženja, ki ga nameni vzajemnim skladom, kot vlagatelj, ki bo večino prihrankov naložil v vzajemne sklade. Priporočamo vam, da kot pomoč pri iskanjureševanju tega vprašanja odgovora na to vprašanje izpolnite vprašalnik Obrazec - profil vlagatelja, s katerim boste lahko ugotovili, kakšen tip vlagatelja ste.

  • Priporočate varčevanje v delniških vzajemnih skladih domačih ali tujih delnic?

    Priporočljivo je, da vlagatelj premoženje čimbolj razprši. Čeprav vlagatelj živi v Sloveniji, ni nobenega razloga, da bi bil tem naložbam nadpovprečno izpostavljen. Vlagateljem svetujemo, da zasledujejo načela geografske in panožne razpršitve naložb.

  • Katera odločitev je pri naložbi v vzajemne sklade najpomembnejša?

    - Najpomembnejša odločitev pri naložbi v vzajemne sklade je odločitev o tem, kolikšen delež prihrankov bo posameznik razporedil v vzajemne sklade. - Druga najpomembnejša odločitev je, v kolikšni meri bo premoženje razporedil v delniške podsklade in v kolikšni meri v obvezniške podsklade. - Tretja najpomembnejša odločitev je, v kolikšni meri bo premoženje razporedil v vzajemne sklade, ki nalagajo v vrednostne papirje domačih izdajateljev in v kolikšni meri v vzajemne sklade, ki nalagajo v vrednostne papirje izdajateljev, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji.

  • Katere dejavnike naj pri izbiri podskladov upoštevam v največji meri?

    Pri izbiri podskladov izhajajte predvsem iz vašega osebnega finančnega profila, ki je odvisen od finančnih ciljev (ročnost in cilj varčevanja), finančnih razmer, odnosa do tveganja in izkušenj pri naložbah v vrednostne papirje. Tako bo npr. vlagatelj, ki varčuje na dolgi rok, katerega finančne razmere so ugodne, ki tveganja sicer ne mara, a se ga ne boji preveč in ki že ima določene izkušnje (pozitivne in negativne) pri naložbah v vrednostne papirje, premoženje razporedil predvsem v delniške podsklade. Vlagatelj, ki je zrcalna slika omenjenega vlagatelja, bo premoženje razporedil predvsem v obvezniške podsklade ali pa v vzajemnih skladih sploh ne bo varčeval.Vlagatelj naj pri izbiri vzajemnih skladov upošteva tudi provizije in stroške vzajemnega sklada, kar pa ne pomeni, da naj posega le po najcenejših vzajemnih skladih (za nizko ceno ponavadi obstaja tudi razlog). Je pa priporočljivo, da se izogiba najdražjim vzajemnim skladom na trgu.Največ napak pri naložbah v vzajemne sklade običajno storijo vlagatelji, ki vzajemne sklade izbirajo predvsem na osnovi njihove pretekle in pričakovane donosnosti.

  • Kako naj znižam tveganje naložbe v vzajemni sklad?

    Z dolgoročnostjo varčevanja, s pravilno izbranim razmerjem med delniškimi in obvezniškimi podskladi ter hkratno naložbo v podsklade domačih in tujih delnic. K zmanjšanju naložbenega tveganja pripomore tudi postopnost varčevanja v okviru varčevalnega načrta, ki pa žal zmanjšuje tudi pričakovano donosnost prihrankov (manj tveganja = nižja pričakovana donosnost).

Gospodarjenje s finačnimi instrumenti strank

  • Kaj je gospodarjenje s finančnimi instrumenti?

    Gospodarjenje s finančnimi instrumenti oziroma individualno upravljanje je ugledna, visoko specializirana finančna storitev, katere namen je ohranjanje ali povečevanje realne vrednosti prostih finančnih sredstev vlagatelja. Sredstva se razporejajo skladno z izbrano naložbeno politiko na ravni posameznika. Storitev je primerna za posameznike, podjetja ali ustanove.

  • Kakšen je minimalni vložek za storitev gospodarjenja?

    Najnižji znesek vplačila v storitev znaša 100.000 evrov, najnižji znesek vplačila v posamezni portfelj pa 60.000 evrov. Vplačilo je mogoče v denarju in tudi v finančnih instrumentih.

  • Kakšne so prednosti storitve gospodarjenja?

    • učinkovito razpršitev finančnega premoženja v različne naložbene razrede (delnice in obveznice izdajateljev iz različnih panožnih skupin in različnih regij) skladno z izbrano naložbeno politiko,
    • likvidnost premoženja (izplačilo sredstev v največ desetih delovnih dneh od zahteve),
    • neposreden dostop do visoko strokovno usposobljenega finančnega svetovalca,
    • transparentnost poslovanja (četrtletna poročila o stanju in transakcijah v portfelju z nazornim prikazom vseh stroškov, v spletni banki NLB Klik lahko spremljate stanje sredstev v portfeljih, obveščanje o dogajanjih na kapitalskih trgih itd.),
    • kakovostno storitev za konkurenčno ceno,
    • brezplačno pripravo podatkov za oddajo davčnih napovedi;
    • visoko prilagodljivost pri delnih in dodatnih vplačilih,
    • učinkovito kombiniranje te storitve s storitvami privatnega bančništva NLB d.d.,
    • možnost zastave premoženja, ki je predmet pogodbe, na podlagi katere se gospodari s finančnimi sredstvi, za pridobitev kreditov.

    Vlagateljem, katerih sredstva v gospodarjenju presežejo 1 milijon EUR, ponujamo še dodatne ugodnosti:

    • možnost vplačil brez vstopnih in izstopnih stroškov ter dodatne stroškovne ugodnosti,
    • možnost sestave posebnih portfeljev,
    • neposreden dostop do upravljavca premoženja.
  • Ali lahko v okviru storitve gospodarjenja vplivam na odločanje o naložbah?

    Družba NLB Skladi ponuja 8 tipskih portfeljev, kjer odločanje na ravni posamezne naložbe ni možno ter portfelj po izbiri, kjer se stranka in upravitelj dogovorita o naložbeni politiki in na izrecno željo stranke tudi o posameznih naložbah v portfelju. V tem primeru je torej odločanje o naložbah možno.

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.