23. 04. 2018

Soj žarometov se je s trgovinskih vojn premaknil na dobre objave poslovnih rezultatov. To je tudi razlog za drugi pozitiven borzni teden zapored. Po rasti cene nafte na najvišje nivoje vse od leta 2014 se je Trump konec tedna spravil v besedni obračun z OPEC-om.

V EUR	V zadnjem tednu (6.4.2018-13.4.2018)*	Letos (31.12.2017-13.4.2018)*
Svet - MSCI World*	+0,94 %	-1,66 %
ZDA - S&P 500*	+0,91 %	-1,81 %
Evropa - DJ STOXX 600*	+0,89 %	-0,75 %
Japonska - Topix*	+1,53 %	-0,42 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+0,23 %	-0,93 %

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

S pričetkom objav poslovnih rezultatov družb se je pozornost kapitalskih trgov, ki so bili pred tem skoraj 2 meseca osredotočeni na geopolitična trenja, preusmerila nazaj k realnemu gospodarstvu. Rezultate za prvo letošnje četrtletje je zaenkrat sicer objavila manj kot četrtina ameriških družb, a so rezultati sodeč po prvih objavah zelo dobri. Dobički družb vključenih v indeks S&P 500 so tako porasli za dobrih 18 % glede na predhodno leto, kar je najhitreje po prvem četrtletju 2011. Del rasti dobičkov je sicer enkratne narave zaradi učinkov davčne reforme, vendar veseli dejstvo, da je na rast dobičkov pozitivno vplivala tudi dobra prodaja družb, kar kaže, da dobre gospodarske razmere krepijo povpraševanje.

Najhitrejšo rast prodaje in dobičkov so zaenkrat zabeležile naftne družbe, kar ob rasti cene nafte niti ne čudi. Cena za sodček črnega zlata je namreč pretekli teden porasla na najvišji nivo po letu 2014, kar bo pozitivno vplivalo na poslovanje družb iz te panoge tudi v drugem četrtletju. Z rastjo cene nafte se hkrati nadaljuje razcvet ameriške naftne industrije, ki se je pričel z razvojem tehnologije hidravličnega lomljenja skrilavcev. Dnevno v ZDA tako načrpajo že 10 % več nafte kot leta 2015, ko je znižanje cene za sodček zahodno teksaške nafte z nad 100 USD proti 30 USD začasno ustavilo ameriški naftni razcvet, s čimer bi lahko ZDA že v letošnjem letu prevzele primat (pred Rusijo in Savdsko Arabijo) po dnevni količini načrpane nafte. Kljub rasti ponudbe ameriške nafte so dogovor znotraj članic in tudi nekaterih nečlanic OPEC-a o zamrznitvi načrpanih količin, rastoče globalno povpraševanje po nafti in geopolitična tveganja na srednjem vzhodu poskrbeli za znižanje presežne ponudbe te surovine na trgu. Savdska Arabija je kljub temu na srečanju OPEC-a pretekli teden vztrajala o smiselnosti podaljšanja obstoječega dogovora, ki poteče konec letošnjega leta. Svoj šov je imel Trump tudi pretekli teden, saj je konec tedna obtožil OPEC o umetnem napihovanju cene nafte in dejal, da tako početje ni sprejemljivo. Po objavljenem tvitu je cena nafte sicer upadla za 1,2 %, a je učinek »Trumpa« kmalu popustil.

Rastoče cene nafte in industrijskih kovin so v kombinaciji z dobrimi objavami v ZDA o maloprodaji, industrijski proizvodnji in pričeti gradnji novih stanovanj skozi teden krepile inflacijska pričakovanja. Omenjeno je v kombinaciji s fiskalnimi spodbudami dvignilo zahtevane donosnosti ameriških državnih obveznic, 10-letne na letošnji vrh blizu 3 %, 2-letne pa celo na najvišje nivoje v zadnjem desetletju.

Na stari celini podatki kažejo na upočasnitev pozitivnega momenta v evrskem gospodarstvu. Zaupanje nemških vlagateljev (German ZEW Economic Sentiment) se je aprila, kot posledica šibkejše domače potrošnje in proizvodnje v kombinaciji s povečano negotovostjo zaradi protekcionistične retorike Trumpa, znižalo na najnižje nivoje po letu 2012.

Kitajska centralna banka pa je kljub dobrim podatkom o maloprodaji in gospodarski rasti v prvem četrtletju letošnjega leta zmanjšala delež obveznih bančnih rezerv. To kaže, da kitajsko administracijo skrbi vpliv trenja z ZDA in strukturnih reform na tamkajšnje gospodarstvo.