14. 03. 2022

V preteklem tednu je na negativno gibanje večine ključnih delniških trgov ponovno odločilno vplivala rusko-ukrajinska kriza. Poleg omenjene krize so za dodatno slabo voljo na investicijskem parketu poskrbeli tudi Evropska centralna banka (ECB) ter podatka o ameriški inflaciji in razpoloženju potrošnikov. Zeleni otok med ključnimi delniškimi trgi je bila v preteklem tednu Evropa, kjer so tečaji po treh zaporednih tednih padcev opazno porasli.

Indeks  Donosnost v zadnjem tednu* (4.3.2022 - 11.3.2022) Donosnost letos* (31.12.2021 - 11.3.2022)

Svet - MSCI World*

-1,80%

-8,04%

ZDA - S&P 500*

-2,76%

-7,72%

Evropa - DJ STOXX 600*

+2,41%

-11,26%

Japonska - Topix*

-4,40%

-7,94%

Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*

-4,99%

-7,85%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Naslovnice medijev je tudi v preteklem tednu pričakovano zasedla rusko-ukrajinska kriza. Negotovost omenjene krize je poskrbela, da so bile donosnosti večine ključnih trgov v preteklem tednu opazno negativne. Vlagatelje namreč – poleg bojazni o širitvi ali eskalaciji samih spopadov – skrbi, da utegne kriza poglobiti težave že tako krhkega globalnega gospodarstva, ki si še ni v celoti opomoglo po pandemiji koronavirusa, dodatno pa se sooča še z inflacijskimi pritiski, ki bi lahko omejili nabor instrumentov, ki jih imajo na voljo centralne banke. Zastoj gospodarske aktivnosti ob sočasni prisotnosti višje inflacije, t.i. stagflacija, pa so okoliščine, ki so zelo slaba popotnica za prihodnje poslovanje podjetij, njihove dobičke in posledično tudi za gibanje tečajev delnic.

Za dodatno slabo voljo je v preteklem tednu poskrbel tudi podatek o ameriški inflaciji. Rast cen je bila namreč v februarju na letni ravni 7,9 %. Omenjena rast cen je bila tako na letni ravni še nekoliko višja od januarske (7,5 %), pri čemer gre za najvišjo stopnjo inflacije v ZDA po januarju 1982. K tako občutni inflaciji so v največji meri prispevale cene energentov, hrane, rabljenih in novih vozil ter izdatki za bivanje. Stopnja rasti cen, ki izključuje cene energentov in hrane, je v februarju na letni ravni znašala 6,4 %, kar je prav tako najvišja rast v zadnjih 40 letih, nakazuje pa, da se je rast cen prelila v številne proizvodne in storitvene dejavnosti, kar so vlagatelji ocenili kot negativno. Pretirano pozitivno pa ni razpoložen niti ameriški potrošnik. Indeks potrošniškega razpoloženja v ZDA, ki ga meri univerza v Michiganu, je namreč v marcu upadel na 59,7 (februar: 62,8), kar je bilo slabše od pričakovanj analitikov (61,4). Tako nizko razpoloženje potrošnikov v ZDA je bilo nazadnje prisotno davnega novembra 2011.

Na denarnem področju je v drugi polovici preteklega tedna za rahlo negativno presenečenje poskrbela tudi ECB. Le-ta na rednem zasedanju sicer ni spremenila osrednjih obrestnih mer, je pa sprejela nekaj odločitev o spremembi dinamike in obsega trenutnih monetarnih ukrepov, kar je tržne udeležence negativno presenetilo, saj so pričakovali, da ECB v trenutnih kriznih okoliščinah ne bo spreminjala obstoječih ukrepov. ECB bo tako postopno zmanjšala obseg mesečnih odkupov evrskih obveznic v sklopu programa APP (Asset purchase programme), dodatno pa je napovedala tudi njegov zaključek v tretjem četrtletju leta, če se srednjeročna inflacijska pričakovanja ne bodo umirila. ECB se je – podobno kot tudi nekatere druge centralne banke – znašla med tnalom in nakovalom. Rusko-ukrajinska kriza bo namreč pripeljala do upočasnitve evropske gospodarske aktivnosti, zmanjševanje denarne ekspanzije v takih okoliščinah pa deluje kot dodatna zavora. A po drugi strani je osnovni mandat centralne banke stabilnost cen, trenutne inflacijske stopnje v območju evra (februarja na letni ravni 5,8 %) pa predstavljajo skoraj trikratnik ciljne stopnje inflacije (2 %). S tem se ECB srečuje z izbiro med dvema relativno slabima alternativama. Rahlemu razočaranju, za katerega je poskrbela ECB, je v petek sledil precejšen preobrat. Ruski predsednik je namreč pojasnil, da opaža pozitivne premike v pogajanjih z Ukrajino, kar so vlagatelji, še posebej na evropskih kapitalskih trgih s pozitivno tedensko donosnostjo, pozdravili in s tem pokazali, da trgi cenijo mir, stabilnost in predvidljivost okolja.

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

Rok Keber
Rok Keber

CFA, direktor sektorja za nadzor nad tveganji

Vsi članki avtorja