13. 07. 2015

Evropske dolžniške težave in upočasnjujoča kitajska gospodarska rast nimajo pomembnejšega negativnega vpliva na ameriško gospodarsko rast. Fed bo še v letošnjem letu dvignil referenčno obrestno mero. V Evropi pa, vsaj na papirju, prihaja do preboja. Grčija je sklenila dogovor s kreditodajalci, Francija je sprejela paket gospodarskih reform.

RegijaV zadnjem tednu (3.7.2015-10.7.2015)*Letos (31.12.2014 - 10.7.2015)*
Svet - MSCI World* -0,58 % +10,87 %
ZDA - S&P 500* -0,30 % +9,66 %
Evropa - DJ STOXX 600* +1,40 % +13,50 %
Japonska - Topix* -4,66% +19,52 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* -3,76 % +6,06 %

*Donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Iz ZDA še naprej prihajajo novice o okrevanju trga dela. Tako je bilo po podatkih ameriškega statističnega urada samo v maju ustvarjenih 5,36 milijona novih delovnih mest, kar je največ po letu 2000. Poveden je tudi podatek, da kljub rasti števila prošenj za nadomestila za brezposelnost število prošenj ostaja že 18 tednov pod mejo 300.000. Predsednica Fed-a Janet Yellen je pretekli teden znova potrdila, da na osnovi trenutnih makroekonomskih podatkov pričakuje nadaljevanje gospodarske rasti in da bo Fed že v letošnjem letu dvignil referenčno obrestno mero. Do dviga referenčne obrestne mere bo tako prišlo prvič po juniju 2006. Hkrati je opozorila, da se ameriško gospodarstvo še vedno sooča s številnimi tveganji, ki izvirajo iz počasne rasti plač in produktivnosti, pa tudi iz negotovosti zaradi Grčije in gospodarskega ohlajanja Kitajske.

Po tednih besednih obstreljevanj med vodilnimi politiki Grčije na eni strani in ostalimi evropskimi članicami na drugi strani je v preteklem tednu le zasijal žarek upanja za nov dogovor med Grčijo in posojilodajalci. Potem ko so grški volivci izglasovali NE zadnjem paketu pomoči v višini 7,6 milijarde EUR, je Aleksis Tsipras v četrtek predložil nov reformni paket v višini 12 milijard EUR. Pogajanja o reformah in novem paketu pomoči so evropski finančni ministri uspešno zaključili danes zjutraj, grški parlament pa bo moral že do srede sprejeti prvi paket reformnih ukrepov. V zameno za refinanciranje dolga in nov paket pomoči bo Grčija tako morala privatizirati za 50 milijard EUR državnega premoženja. Premik pa se je zgodil tudi v Franciji, ki se je dolga leta upirala varčevalni politiki. Z namenom povečanja konkurenčnosti gospodarstva je Francija v petek sprejela manjši paket reform, ki predvideva lažje odpuščanje delavcev in liberalnejši urnik delovanja trgovin.

V četrtek in petek je kitajska borza vrednostnih papirjev zabeležila prvo znatno rast delniških tečajev po treh tednih občutnih padcev. V času padcev je delniški indeks Shenzen Stock Exchange Component, merjeno v EUR, izgubil več kot 35 % svoje vrednosti, še vedno pa se nahaja 105 % nad vrednostjo pred enim letom. Razloge za ustavitev negativnega trenda gre prej kot v izboljšanju gospodarske slike Kitajske ali ugodnih vrednotenjih kitajskih delnic iskati v ukrepih države, s katerimi je posegla na kitajski kapitalski trg. Med ukrepi velja izpostaviti 42 milijard USD posojil borzno posredniškim družbam za nakup kitajskih delnic, prepoved novih prvih javnih izdaj delnic podjetij, dovoljenje skoraj polovici javnim kitajskim podjetjem, da začasno ustavijo trgovanje s svojimi delnicami ter prepoved prodaje delnic delničarjem, ki imajo 5- ali več odstotni lastniški delež v podjetju. Omenjeni ukrepi so začasno ustavili padanje delniških tečajev. Upad tečajev kitajskih delnic in grška dolžniška kriza sta se negativno odrazili tudi na donosnosti japonskih delnic. 

Pretekli teden je direktor družbe Microsoft Satya Nadella priznal, da je bila odločitev družbe, da prevzame divizijo pametnih telefonov Nokie v letu 2013, napačna. Družba tako namerava odpustiti 7.800 delavcev, predvsem v segmentu mobilne telefonije, in prestrukturirati celotno divizijo. Zaenkrat ponesrečen prevzem pa ima za posledico za 7,6 milijarde USD odpisov, kar je 0,4 milijarde USD več, kot je Microsoft plačal za divizijo v letu 2013. Pozitivnejše novice pa prihajajo iz panoge Zdravstvena oprema in storitve, kjer se predvsem na področju zdravstvenih zavarovalnic nadaljuje konsolidacija panoge. V petek je tako družba Aetna objavila prevzemno ponudbo za manjšega konkurenta Humana. V primeru, da bo ameriški varuh konkurence odobril prevzem, bo družba postala druga največja zdravstvena zavarovalnica v ZDA po številu zavarovancev.

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

mag. Matej Mazi, CFA
mag. Matej Mazi, CFA

vodja upraviteljev

Vsi članki avtorja