25. 03. 2019

Pretekli teden so vlagatelji novice z zasedanj centralnih bank in objavo nemškega PMI indeksa interpretirali pretežno negativno. Tudi nadaljevanje razpleta britanskega izstopa iz EU je vnašalo nemir na trge. Najmanj vzpodbudne novice so prišle iz največjega evropskega gospodarstva, Nemčije.

Indeks Donosnost v zadnjem tednu (15.03.2019-22.03.2019)*Donosnost letos (31.12.2018-22.03.2019)*

Svet - MSCI World*

-0,43%

+13,32%

ZDA - S&P 500*

-0,55%

+13,80%

Evropa - DJ STOXX 600*

-1,25%

+12,09%

Japonska - Topix*

+2,44%

+10,04%

Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*

+0,44%

+11,53%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

V petek je po medijih zaokrožila pozitivna novica iz Bele hiše, da so zelo blizu dokončnega dogovora glede novega trgovinskega sporazuma z Kitajsko. Ameriška centralna banka (Fed) je s svojo odločitvijo, da letos ne bo dvignila ključne obrestne mere, nakazala, da ne glede na dobro stanje ameriškega gospodarstva le-to ni imuno na ohlajanje svetovne gospodarske rasti. Da je ameriško gospodarstvo navkljub nekoliko slabšim globalnim obetom na dobri poti, kaže tudi februarska 3,5 % rast industrijske proizvodnje glede na leto poprej. Izmed pomembnejših svetovnih centralnih bank je pretekli teden zasedala tudi angleška BoE, ki je po pričakovanjih obrestno mero ohranila nespremenjeno pri 0,75 %.

Na stari celini je vlagatelje v petek prestrašila novica, da je nemški anketni indeks prihodnje proizvodne aktivnosti upadel na vrednost 44,7. Po drugi strani je storitveni sektor v precej boljši kondiciji in skrbi za rast tako nemškega kot evrskega gospodarstva ni.

Slabši ekonomski obeti v kombinaciji s počasnejšim zaostrovanjem monetarne politike najpomembnejših centralnih bank pa so zvišali cene državnih obveznic. 10-letne nemške državne obveznice so v petek, prvič po oktobru 2016, trgovale z negativno zahtevano donosnostjo. Hkrati je zahtevana donosnost ameriških 10-letnih državnih obveznic upadla pod 2,5 %, kar je najmanj od januarja 2018. Z znižanjem dolgoročnih obrestnih mer v ZDA ob nespremenjeni kratkoročni obrestni meri je postala obrestna krivulja prvič po letu 2007 inverzna. Plastično povedano, vlagatelji za 3-mesečno posojilo ZDA zahtevajo višji donos kot za 10-letno. Zgodovinsko gledano je ta pojav pogosto dober pokazatelj prihajajoče recesije.

V luči ohlajanja evrskega gospodarstva je tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) za 0,3 odstotne točke znižal napoved slovenske gospodarske rasti za letošnje leto. Vseeno pa je napoved 3,4 % rasti krepko višja od evropskega povprečja. Zelo vzpodbudna je napovedana rast zasebne porabe, ki naj bi se krepila tako letos kot tudi prihodnje leto.

Nemški proizvajalec avtomobilov BMW je negativno presenetil z napovedjo nižjega dobička v letošnjem letu, kar je povzročilo 6,1 % upad tečaja delnice. Slabše obete bodo poskusili nadomestiti z znižanjem stroškov, saj želijo v prihodnjih treh letih znižati izdatke za 12 milijard evrov. Še slabše se je godilo družbi Bayer, saj je vrednost delnice v sredo upadla za 9,6 %. Razlog za najvišji enodnevni upad delnice nemškega farmacevta v zadnjih 15 letih gre iskati v izgubljeni tožbi, kjer ga bremenijo obtožbe, da nekateri pesticidi, ki jih proizvaja nedavno prevzeto ameriško podjetje Monsanto, povzročajo raka. Novic iz Nemčije pa s tem še ni konec: po večmesečnih ugibanjih glede morebitne združitve dveh največjih nemških bank, Deutsche bank in Commerzbank, sta le-ti dobili zeleno luč za nadaljevanje procesa združitve. V kolikor do združitve zares pride, bo nova banka glede na sredstva tretja največja v Evropi, takoj za britansko HSBC in francosko BNP Paribas.

Nazaj