Razburkan teden na borzi prinesel rast

Svetovne borze so ob ugodnih objavah gospodarskih kazalcev ter rezultatov podjetij zabeležile visoke tedenske donosnosti. Evropska gospodarstva kažejo znake okrevanja, medtem ko Američani čakajo na dogovor o ponovni državni pomoči prizadetim zaradi epidemije koronavirusa.

Večina svetovnih delniških indeksov je v preteklem tednu pridobila na vrednosti, na kar so vplivali ugodni gospodarski kazalci v Evropi ter objave rezultatov poslovanja borznih družb v ZDA. Ameriški borzni trgi so porasli predvsem zaradi spodbudnih podatkov o stopnji brezposelnosti, ki je v juniju padla z 11,1 % na 10,2 %. Delodajalci so v juliju oblikovali 1,8
milijona novih delovnih mest, tako da v največji ekonomiji sveta, ki se ponovno spopada z novimi okužbami, ostaja brezposelnih 31,3 milijona ljudi.

Ameriška delniška indeksa Nasdaq in S&P 500 sta v preteklem tednu z 2,5 % zabeležila občutno rast. Indeks tehnoloških delnic Nasdaq je dosegel nov vrh, S&P 500 pa je od vrha, ki ga je dosegel februarja, oddaljen le še dober odstotek. K rasti na kapitalskih trgih so zaradi napovedi o novi državni pomoči letalskim družbam pripomogle predvsem delnice industrijskih panog. Nov rekord pa bi kaj verjetno bil dosežen, če ne bi prišlo do zastoja pri pogajanjih med Belo hišo in demokratsko stranko glede podaljšanja državne pomoči Američanom. Ni še jasno, kdaj bosta obe strani nadaljevali pogajanja.

Čeprav so tečaji delnic v preteklem tednu opazno porasli, je bila zaskrbljenost vlagateljev glede gospodarstva in svetovne trgovine vidna v rasti povpraševanja po varnih naložbah kot je zlato. Cena zlata je že deveti teden zapored porasla, kar je najdaljši trend po letu 2006. V tem letu je pridobilo že več kot 34 % vrednosti in konec tedna doseglo nov rekord pri 2.075 dolarjih za unčo. Na ceno zlata je vplivala tudi slabitev vrednosti dolarja zaradi dodatnega zadolževanja ameriške vlade, ki potrebuje dodatna sredstva za zagotovitev pomoči gospodarstvu. Dollar index, ki prikazuje gibanje vrednosti dolarja v primerjavi s košarico najpomembnejših valut, je v četrtek pri vrednosti 92,8 dosegel najnižjo vrednost v letošnjem letu.

Tečaji evropskih delnic so porasli ob znakih gospodarskega okrevanja in rasti proizvodne dejavnosti. Nemčija je presenetila s podatki o rasti industrijske proizvodnje, ki se je junija okrepila za 8,9 % glede na 7,4 % rast v maju. Anketni indeks prihodnje proizvodnje držav evroobmočja je ob rasti proizvodnje potrošnih dobrih v mesecu juliju nadaljeval z rastjo
in dosegel vrednost 51,8. Kompozitni indeks PMI, ki vključuje tako proizvodno kot storitveno dejavnost, je zrasel z 48,5 na 54,9 in presegel vsa pričakovanja. Evropski indeks European STOXX je v preteklem tednu pridobil 2 odstotka vrednosti, nemški delniški indeks DAX pa 2,7 %.

Glavni ekonomist Evropske centralne banke je komentiral, da raven gospodarske aktivnosti ostaja ohlapna, obeti za izboljšanje pa so precej negotovi, zato je ECB zavezana, da bo zagotovila denarne spodbude za pomoč gospodarstvom evroobmočja. Njegov komentar je povečal zaupanje vlagateljev v ECB, da bo nadaljevala z izrednim programom odkupa
vrednostnih papirjev za čas pandemije (Pandemic Emergency Purchase Program) tudi v septembru.

Nadaljevanje odkupa obveznic v višini 745 milijard britanskih funtov pa je že potrdila angleška centralna banka. Obrestno mero je zadržala na ravni 0,1 %, guverner banke Andrew Bailey pa je napovedal, da negativnih obrestnih mer v boju proti ohlapni gospodarski aktivnosti nima namena uporabiti.