Vse raste: delniški tečaji, število okuženih in politična nesoglasja

Kljub rasti števila novih okužb s koronavirusom in krepitvi geopolitičnih tveganj so v preteklem tednu vrednosti skoraj vseh ključnih svetovnih indeksov porasli. Negativno po donosnosti pa so izstopale kitajske delnice.

Ameriško gospodarstvo je v mesecu juniju nadaljevalo v maju začeto okrevanje. Ameriška zasebna potrošnja, ki predstavlja gonilo ameriškega gospodarstva, se je po 18,2 % majski rasti v juniju okrepila še za 5,4 % v primerjavi s preteklim mesecem. Nadaljevanje okrevanja je bilo v juniju vidno tudi v industrijskem sektorju, še posebej izrazito pa je bilo v nepremičninskem sektorju. K visoki rasti prodaje novih stanovanjskih nepremičnin je pomembno pripomogla rekordno nizka hipotekarna 30-letna obrestna mera, ki se je v preteklem tednu spustila pod mejo 3 odstotkov. Kljub dobrim podatkom pa obstaja skrb, da se okrevanje v juliju upočasnjuje. V preteklem tednu je bilo namreč zaznati nadaljnje zapiranje notranjih prostorov barov in restavracij ter tudi kinematografov in gledališč zaradi ponovnega naraščanja števila okuženih v ZDA. V Los Angelesu in San Diegu pa so že sprejeli odločitev, da bo jeseni izobraževanje potekalo na daljavo oziroma od doma.

Napredek, ki je v sredini preteklega tedna pozitivno vplival na razpoloženje vlagateljev, pa so dosegli raziskovalci, ki razvijajo cepivo proti koronavirusu. Farmacevtska družba Moderna Therapeutics je v torek objavila, da njeno cepivo Covid-19 mRNA kljub nekaterim stranskim učinkom v vseh primerih začetnega testiranja proizvedlo visoko raven protiteles. Še boljše novice pa sta objavila raziskovalni inštitut univerze Oxford in AstraZeneca. Njuno cepivo poleg protiteles spodbuja tudi nastanek spominskih celic, ki so pomembne za dolgoročno imunost. A kljub omenjenim prebojem ne moremo pričakovati, da bo v letošnjem letu učinkovito cepivo na voljo širši javnosti.

Medtem ko ZDA delajo odločne korake, pa se v Evropi še naprej pogovarjamo. Že precej dolgo brado imajo pogovori evropskih voditeljev glede strukture in jamstev 750 milijard EUR vrednega evropskega sklada za okrevanje gospodarstva po koronavirusu. Nizozemska, Švedska, Danska in Avstrija želijo, da je črpanje sredstev iz reševalnega sklada pogojeno z reformami za večjo produktivnost in ustvarjanje novih delovnih mest. Španija in Italija pa želita, da za posojila reševalnega sklada jamči celotna Evropa in ne le posamezna država, ki bo vzela posojilo. Velika razhajanja so razlog, da je nemška kanclerka Angela Merkel že pred petkovim dvodnevnim začetkom pogovorov nižala pričakovanja z besedami, da je končni dogovor v soboto malo verjeten. Politična neenotnost Evrope in pomanjkanje enotne strategije pretekli teden sicer nista imela pomembnega vpliva na donosnost evropskih delnic.

Kitajska pa je postala prvo večje gospodarstvo, ki je v drugem četrtletju zabeležilo pozitivno gospodarsko rast. Poleg fiskalnih spodbud je h gospodarski rasti pomembno pripomogel kitajski izvoz zdravstvene opreme, polprevodnikov in tudi osebnih računalnikov. Je pa nadaljevanje kitajskega gospodarskega okrevanja močno odvisno od globalnega gospodarskega okrevanja, ki ima pomemben vpliv na kitajski izvoz, in tudi od kitajsko ameriških odnosov. V torek je ameriški predsednik Donald Trump preklical trgovinski sporazum s Hongkongom in zagrozil s sankcijami kitajskim politikom in bankam, ki bi spodkopavali samostojnost Hongkonga.