Rekordna vrednost indeksa S&P 500 in optimističen vstop v drugo polletje

V preteklem tednu se je nadaljevala rast ameriškega delniškega indeksa S&P 500, ki je dosegel nove rekordne vrednosti in je tako letos do začetka druge polovice leta zabeležil zavidljivo 20-odstotno donosnost. Optimizem med vlagatelji so vzbudili tudi zadnji podatki s trga dela v ZDA, ki potrjujejo vse močnejšo rast novih delovnih mest.

Petkova objava statistike z ameriškega trga dela je poskrbela za dobro voljo na borznem parketu. Gospodarstvo ZDA je namreč junija ustvarilo 850 tisoč novih delovnih mest, kar je največ v zadnjih 10 mesecih (za primerjavo: približno toliko delovnih mest je bilo ustvarjenih aprila in maja skupaj). Američani se tako po pandemiji koronavirusa množično vračajo na delo, zaupanje med delavci se krepi, rastejo pa tudi plače – povprečna urna postavka se je v juniju na letni ravni povišala za 3,6 %. Kljub vsemu pa glede na stopnjo brezposelnosti v ZDA, ki po zadnjih podatkih znaša 5,9 %, še ne moremo govoriti o polni zaposlenosti, zato so bili strahovi o previsoki inflaciji in umiku fiskalnih spodbud potisnjeni v ozadje. 

Rekordna vrednost indeks S&P 500 pa je deloma povezana tudi z višjimi dividendami. Dividendna donosnost naj bi namreč po napovedih finančnih analitikov v prihodnjih letih presegala letno stopnjo inflacije. Potem ko je Fed potrdil, da so uspešno prestale stresne teste, je prejšnji teden dividende povišalo 5 od 6 največjih poslovnih bank v ZDA, ki so izboljšale poslovanje po težavni koronakrizi. Banka Morgan Stanley je tako četrtletno dividendo podvojila in napovedala načrte za odkup v vrednosti do 12 milijard dolarjev svojih delnic v naslednjih 12 mesecih, zaradi česar so se delnice omenjene banke podražile za 4,9 %. 

Na stari celini je objava podatkov inštituta IHS Markit razkrila, da je proizvodnja v evroobmočju junija rasla z najvišjo hitrostjo v skoraj 24-letni zgodovini raziskovanja omenjenega inštituta. V preteklem mesecu je vrednost proizvodnega indeksa PMI narasla na 63,4 z 63,1 v maju; junij je bil tako že 12. zaporedni mesec z vrednostjo, višjo od 50, ki ločuje rast od krčenja. Pri tem pa velja omeniti, da je rast povpraševanja po vhodnih surovinah zaradi omejenih zmogljivosti in transportnih omejitev (zastoji v pristaniščih, pomanjkanje zabojnikov) povzročila višje industrijske cene. Kot zaenkrat kaže, bo trenutni skok cen zgolj prehoden, kar lahko sklepamo tudi po rekordni rasti zaposlenosti v proizvodnji in vse večjih kapitalskih izdatkih za poslovno opremo in stroje. Slednje bi moralo povečati proizvodnjo v sektorjih, ki se trenutno soočajo s visokim povpraševanjem, ter zmanjšati pritisk na cene tega blaga. 

V preteklem tednu se je nafta Brent podražila za 1,8 %, cena za sodček zahodnoteksaške nafte (WTI Cushing) pa se je dvignila za 2,3 % (merjeno v EUR). Finančni trgi so pričakovali odločitev o spremembi proizvodnje nafte članic OPEC+, ki so sestankovale v četrtek, toda zaradi nestrinjanja med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati do konca tedna članice še niso uspele skleniti dogovora o morebitnem zvišanju proizvodnje nafte. Nacionalni interesi naftnih zaveznic se očitno vse bolj razhajajo, in to ravno v času, ko povpraševanje po nafti zaradi globalnega okrevanja po pandemiji raste. Če dogovor ne bo sprejet, bo to najverjetneje vodilo v še višje cene črnega zlata.