Znaki, da inflacija pojenja?

Pretekli borzni teden je minil v znamenju pomembnejših makroekonomskih objav in novice, da so zakonodajalci v ZDA dosegli težko pričakovani dogovor o javnem dolgu. Pozitivne novice so pripomogle, da so svetovni borzni indeksi teden zaključili močno v zelenem.

Začnimo v ZDA, kjer je prejšnji vikend odjeknila novica, da sta ameriški predsednik Joe Biden in predsednik predstavniškega doma Kevin McCarthy dosegla načelni dogovor o javnem dolgu in proračunu. Dogovor, s katerim so se ZDA izognile prvi plačilni nesposobnosti v zgodovini, je predvideval ukinitev zgornje meje javnega dolga do 1. januarja 2025, v zameno pa bo državna poraba ostala na sedanji ravni (in ne bo zmanjšana, kot so želeli republikanci). Tekom tedna je bil dogovor tudi formalno potrjen v obeh domovih ameriškega kongresa in predsednik Biden je v soboto zakon tudi podpisal v veljavo. Novica pa ni imela pretiranega vpliva na trgovanje, kar namiguje, da so vlagatelji podoben razplet potiho tudi pričakovali. Namesto tega smo borzni udeleženci svojo pozornost usmerili v objave pomembnejših makroekonomskih podatkov, zlasti v petkovo poročilo o stanju na trgu dela.

Ameriški delodajalci so maja ustvarili 339.000 novih delovnih mest, kar je sicer več od pričakovanj (190.000), po drugi strani pa se je stopnja brezposelnosti, ocenjena z anketami gospodinjstev, presenetljivo dvignila na 3,7 % (s 3,4 %). Omenjeno nakazuje, da trg dela kaže znake ohlajanja in krepi pričakovanja, da se inflacija v ZDA umirja. Slednje potrjuje tudi četrtkova objava indeksa nabavnih direktorjev ISM, ki je zabeležil že sedmo zaporedno krčenje proizvodne aktivnosti, cene, ki jih proizvajalci plačujejo za zaloge, pa so se skrčile najhitreje od decembra 2022. Spodbudni inflacijski podatki so povzročili znižanje zahtevanih donosnosti dolgoročnih ameriških obveznic, kar je pozitivno vplivalo na tečaje delnic. 

Tudi na stari celini podatki nakazujejo, da se inflacija končno upočasnjuje. Inflacija v evroobmočju se je namreč maja upočasnila na 6,1 % na letni ravni (s 7,0 % aprila), jedrna inflacija, ki izključuje manj stanovitne cene hrane in energije, pa je znašala 5,3 % na letni ravni, kar prav tako predstavlja izboljšanje glede na pretekli mesec (5,6 %). Kljub spodbudnim podatkom je predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde opozorila, da je inflacija še vedno previsoka in dodala, da ima centralna banka še vedno dovolj prostora, da dvigne obrestne mere na bolj restriktivne ravni. Čeprav so bili v petek vlagatelji zelo dobro razpoloženi, je panevropski indeks Stoxx 600 teden zaključil le rahlo v zelenem (+0,4 %).

Nasprotno pa je sporočil guverner japonske centralne banke (BoJ) Kazuo Ueda, ki je dejal, da je še prezgodaj, da bi centralna banka razpravljala o podrobnostih glede spremembe svoje ohlapne denarne politike in da ni določenega časovnega okvira za dosego cilja 2-odstotne inflacije. V pričakovanju nadaljnjega odstopanja denarne politike med Japonsko in ZDA je japonski jen v zadnjem obdobju oslabel na približno šestmesečno najnižjo vrednost v primerjavi z ameriškim dolarjem. Osrednji borzni indeks izvozno naravnanega gospodarstva je teden v evrih zaključil 1,44 % višje.

V zadnjem tednu velja izpostaviti še družbo Nvidia, znano po izdelavi grafičnih kartic in polprevodnikov. S temi izdelki ima podjetje na področju umetne inteligence, na katerem med vlagatelji zaradi potenciala rasti v zadnjem obdobju obstaja prava evforija, prevladujoč delež. Posledično je vrednost družbe na borzi presegla tisoč milijard USD. Družba se je tako vključila v elitni klub 9 podjetij, ki so kadarkoli presegle omenjeno vrednost.