Uspešen prvi polčas

V preteklem tednu so bile oči vlagateljev usmerjene v številne objave ameriških podjetij o poslovanju, manjkalo pa ni niti objav makroekonomskih podatkov. Čeprav so bili objavljeni rezultati in podatki raznoliki, pa so v povprečju vlagatelje navdali z zadostnim optimizmom, tako da je večina ključnih kapitalskih trgov teden zaključila v pozitivnem območju.

Pretekli teden je bil še posebej na ameriškem podjetniškem parketu bogat z objavami četrtletnih podatkov o poslovanju nekaterih največjih svetovnih družb. Za pozitivno vzdušje je najprej poskrbel ameriški bančni velikan Bank of America. Prihodki in čisti dobiček banke so v drugem četrtletju leta porasli za 11 % oz. 19 % glede na primerljivo lansko obdobje. Zelo dobre četrtletne rezultate so v banki pripisali stabilnemu stanju ameriškega gospodarstva, predvsem robustnosti tamkajšnjega trga dela in posledično potrošnika. Da je ameriški potrošnik v več kot solidni kondiciji, potrjuje tudi podatek o obsegu maloprodaje. Le-ta je v mesecu juniju glede na mesec prej porasel za 0,2 %, kar je sicer manj od pričakovanj analitikov, ki so napovedovali 0,5 % skok, a še vedno predstavlja rast. Prav rast tega indikatorja je za kapitalske trge pomembna, saj je osrednja diskusija vlagateljev povezana z dilemo, ali gre v naslednjih četrtletjih pričakovati recesijo gospodarstva. Potrošnja gospodinjstev predstavlja približno 70 % celotnega bruto domačega proizvoda ZDA, kar pomeni, da prav gibanje obsega maloprodaje v pomembni meri določa, ali se bo ameriško gospodarstvo uspelo izogniti recesiji.

Dobro stanje ameriškega gospodarstva je z vidika kapitalskih trgov še toliko bolj presenetljivo in tudi pomembno, če upoštevamo znatno višjo raven obrestnih mer, ki je posledica boja proti višji inflaciji. V športnem žargonu bi lahko rekli, da prvi polčas kaže na zmago osrednje ameriške denarne ustanove v tekmi proti inflaciji, ne da bi pri tem pridelala rdeči karton v obliki večje recesije. Analitiki investicijske banke Goldman Sachs so denimo v preteklem tednu znižali verjetnost recesije v ZDA z ene četrtine na eno petino, medtem ko so še marca padcu ameriškega bruto domačega proizvoda pripisovali več kot tretjinsko verjetnost. Prav ta premik v smeri manjše verjetnosti pojava recesije je predstavljal enega izmed ključnih elementov za rast tečajev delnic v preteklem tednu.

Kamenček v mozaik pozitivnega vzdušja je v preteklem tednu dodala tudi stara celina, konkretno Evropska centralna banka (ECB). Nizozemski predstavnik v tej osrednji denarni instituciji evroobmočja je namreč izpostavil, da dodatni dvigi obrestnih mer po naslednjem srečanju ECB, ki bo v zadnjem tednu julija, niso samoumevni. S tem je vsaj delno nakazal, da se cikel dvigovanja obrestnih mer počasi približuje koncu.

Za bolj kisle obraze vlagateljev je na makroekonomskem področju v preteklem tednu poskrbela Kitajska. Njen bruto domači proizvod je namreč v drugem četrtletju glede na leto prej porasel za 6,3 %, medtem ko so vlagatelji pričakovali več kot 7 % rast. Svoje pa je dodala še Rusija z odstopom od sporazuma o izvozu žita, kar je prineslo negotovost še na trg surovin. Na podjetniškem parketu pa sta v preteklem tednu razočarala dva velikana iz tehnološke panoge, Tesla in Netflix. Tesla je v drugem četrtletju sicer pozitivno presenetila s prihodki in čisti dobičkom, a razočarala s čisto dobičkovno maržo, kar nakazuje na vse večje cenovne pritiske v panogi električnih vozil. Eden vodilnih ponudnikov pretočnih vsebin, Netflix, pa je razočaral vlagatelje s prodajo v drugem četrtletju in napovedjo le-te za tretje četrtletje. Nekoliko slabše objave poslovnih rezultatov omenjenih dveh velikanov in največjega azijskega gospodarstva pa na srečo vlagateljev niso bile dovolj, da bi v preteklem tednu ohladile pozitiven sentiment na ključnih kapitalskih trgih.