Delniški trgi pozdravili dogovor o končanju konflikta

Umiritev geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu in posledični padec cen nafte sta spodbudila rast delniških trgov ter številne delniške indekse ponesla do novih rekordnih ravni.

Pretekli borzni teden sta svetovne delniške trge zaznamovala predvsem prvo zasedanje ameriške centralne banke (Fed) pod vodstvom novega predsednika Kevina Warsha ter umiritev geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu. ZDA in Iran sta namreč dosegla dogovor o končanju večmesečnega konflikta in ponovnem odprtju Hormuške ožine, ene ključnih svetovnih transportnih poti za trgovino z nafto. Posledično so se močno znižale cene nafte in dosegle najnižjo raven po začetku marca, kar je zmanjšalo skrbi glede nadaljnjih inflacijskih pritiskov ter dvignil razpoloženje vlagateljev. Svetovni delniški indeks MSCI AC World je v tednu pridobil 2,2 %, pri čemer so evropski delniški trgi dosegali nove rekordne ravni, visoko rast pa so zabeležile tudi delnice na trgih v razvoju. K rasti so prispevale nižje cene nafte, saj so številna gospodarstva v razvoju močno odvisna od uvoza energentov ter rast tehnološkega sektorja.

Ključni dogodek tedna v ZDA je bilo junijsko zasedanje centralne banke Fed, prvo pod vodstvom novega predsednika Kevina Warsha. Fed je pričakovano ohranil ciljno obrestno mero nespremenjeno v razponu med 3,5 % in 3,75 %, vendar je komentar novega predsednika po zaključku srečanja med vlagatelji povzročila nekoliko več previdnosti. Novo vodstvo je poudarilo vztrajnost inflacijskih pritiskov in nakazalo, da bo nadaljnje rahljanje denarne politike verjetno počasnejše od pričakovanj trga. To je povzročilo rast donosnosti kratkoročnih državnih obveznic in kratkotrajen pritisk na delniške tečaje. Kljub temu so ameriške delnice teden zaključile v pozitivnem območju, saj je prevladalo prepričanje, da gospodarska aktivnost ostaja robustna. Med posameznimi segmenti trga sta izstopala tehnološki in proizvodni sektor ter delnice podjetij z manjšo tržno kapitalizacijo. Tehnološki indeks Nasdaq je tako pridobil 2,4 %, medtem ko je širši indeks S&P 500 v skrajšanem trgovalnem tednu zaradi petkovega praznika zrasel za 0,9 %, izraženo v lokalni valuti.

Umiritev napetosti na Bližnjem vzhodu se je odrazilo tudi na evropskih delniških trgih. Indeks STOXX Europe 600 je pridobil 0,4 % in dosegel novo rekordno raven. Rast vrednosti so dosegli tudi tečaji nemških, francoskih in italijanskih delnic, medtem ko je indeks londonske borze teden zaključil v rdečem. Švicarska ter angleška centralna banka sta obrestne mere ohranili nespremenjeni, saj po njunem mnenju cenovni pritiski ostajajo pod nadzorom. V ospredju podjetniških novic je ostala umetna inteligenca, saj je francosko gradbeno podjetje Legrand okrepilo zaupanje v trajanje investicijskega cikla z oceno, da bo rast na področju podatkovnih centrov ostala močna tudi po letu 2026. Na drugi strani pa umetna inteligenca odpira vprašanja glede prihodnjega povpraševanja po delu svetovalnih in IT storitev, kar je negativno vplivalo na tečaje delnic podjetij Capgemini in Accenture. Na nižje dobičke v panogi pa je opozoril tudi proizvajalec vozil BMW, predvsem zaradi močnejše konkurence na Kitajskem in stroškovnih pritiskov, povezanih s konfliktom na Bližnjem vzhodu.

Eno najvišjih tedenskih rasti tečajev so zabeležile japonske in korejske delnice. Indeks Nikkei 225 je pridobil 7,9 %, korejski Kospi pa 11,3 %. Rast so poganjala predvsem tehnološka podjetja in proizvajalci opreme za polprevodniško industrijo, ki imajo koristi od globalnega investicijskega cikla, povezanega z umetno inteligenco ter umirjanje geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu. Japonska centralna banka je zvišala ključno kratkoročno obrestno mero za 25 bazičnih točk na 1 %, kar predstavlja najvišjo raven po letu 1995. Odločitev je utemeljila z vztrajnimi inflacijskimi pritiski in šibkostjo jena, ki povečuje uvoženo inflacijo. Hkrati je napovedala nadaljnje zmanjševanje nakupov državnih obveznic ter s tem postopni umik iz več desetletij trajajoče izjemno spodbujevalne denarne politike. Kljub ostrejši monetarni politiki so vlagatelji ocenili, da japonsko gospodarstvo ostaja v ugodnem položaju za nadaljnjo rast dobičkov podjetij, kar je pozitiven vpliv za tečaje delnic.