Kljub razdeljenemu Fed-u in geopolitičnim tveganjem trgi našli oporo v Microsoftovih rezultatih

Teden je zaznamovala odločitev ameriške centralne banke (Fed) o obrestnih merah, nadaljevanje spora med ZDA in Iranom ter močna nihanja tečajev delnic, povezanih z umetno inteligenco. Medtem ko so gospodarski podatki iz evrskega območja pozitivno presenetili, je Japonsko prizadel močan potres, dogajanje na Kitajskem pa je zaznamoval rekorden IPO.

Ameriški delniški indeksi so teden sklenili mešano, a v veliki meri s pozitivno donosnostjo, potem ko so zgodnje tedenske izgube zaradi dvomov o donosnosti obsežnih AI naložb v četrtek izbrisali presenetljivo dobri rezultati Microsofta. Družba je objavila prihodke v višini 90 milijard USD (+18 % medletno), pri čemer so prihodki oblaka Azure v celotnem poslovnem letu 2026 prvič presegli 100 milijard USD, rast v četrtletju pa je pospešila na 43 % (s 40 % v prejšnjem četrtletju). Prilagojeni dobiček na delnico je znašal 4,74 USD, precej nad pričakovanji analitikov (4,24 USD). K rezultatu je prispeval tudi enkraten dobiček v višini 3,2 milijarde USD iz Microsoftove naložbe v Anthropic. Vodstvo je poleg tega napovedalo nižje kapitalske izdatke za leto 2026 (približno 175 mrd USD namesto prej napovedanih 190 mrd USD), kar je dodatno pomirilo vlagatelje glede vzdržnosti AI-naložbenega cikla. Cena delnice se je po objavi v trgovanju zvišala za skoraj 16 %, tržna kapitalizacija družbe pa se je v četrtek povišala za približno 450 milijard USD.

Ameriška centralna banka (Fed) je na sredini seji obrestne mere pustila nespremenjene v razponu 3,50–3,75 %, a odločitev ni bila enotna – trije člani odbora so glasovali za dvig, kar kaže na naraščajočo zaskrbljenost glede inflacije nad ciljem. Predsednik Fed-a Kevin Warsh vlagateljem ni ponudil jasnih smernic za prihodnje ukrepe, kar je povzročilo volatilno trgovanje. Zahtevana donosnost do dospetja 30-letne ameriške državne obveznice se je prvič po letu 2007 povzpela nad 5,2 %. Kljub temu so junijski podatki o inflaciji (jedrni PCE +0,1 % na mesečni ravni, kar je bilo pod pričakovanji analitikov) prinesli nekaj olajšanja, medtem ko je rast BDP v drugem četrtletju upočasnila na 1,5 %, predvsem zaradi šibkejše državne porabe.

Evropske borze so teden zaključile z rastjo delniških tečajev, podprte s poslovnimi rezultati podjetij nad pričakovanji in delnim okrevanjem razpoloženja do AI naložb. Gospodarska rast v evroobmočju je v drugem četrtletju pozitivno presenetila (+0,4 % medčetrtletno, pričakovanja +0,2 %), pri čemer je najmočnejšo rast beležila Španija (+0,7 %). Stopnja inflacije se je julija zvišala na 2,9 %. Nemško gospodarstvo je v drugem četrtletju zraslo hitreje od pričakovanj (+0,2 %), čeprav se je stopnja brezposelnosti zvišala na 6,4 %. Angleška centralna banka je obrestne mere pustila nespremenjene pri 3,75 % in opozorila na tveganje podaljšane nihajnosti cen energentov zaradi razmer na Bližnjem vzhodu.

Na Japonskem je prizadel močan potres na jugu države (prefektura Kumamoto), največji po potresu Noto januarja 2024, ki je povzročil manjše motnje v dobavnih verigah. Japonska centralna banka je obrestno mero pustila nespremenjeno pri 1 %, a nakazala možnost nadaljnjega dviga na septembrski seji. Nenaden skok vrednosti jena glede na ameriški dolar in ostale valute v četrtek je sprožil ugibanja o intervenciji japonskih oblasti na deviznem trgu. Na Kitajskem so se delnice gibale različno – borza v Hongkongu je beležila pozitivne donosnosti delnic zaradi moči velikih internetnih platform (Tencent, Alibaba), medtem ko je bil celinski trg pod pritiskom razprodaje AI-povezanih delnic, kljub rekordnemu IPO-ju proizvajalca pomnilniških čipov CXMT, ki je prvi dan trgovanja zaključil približno 466 % nad izklicno ceno.