Tehnologija stopila korak nazaj, vlagatelji v zavetje defenzivnih panog

Pretekli teden so delniške trge zaznamovale razprodaje tehnoloških podjetij zaradi skrbi glede obsega in donosnosti naložb v umetno inteligenco, kar je spodbudilo preusmerjanje kapitala v defenzivne panoge. Negotovost na evropskih trgih so dodatno stopnjevale politične napetosti v Franciji, ki so se odrazile tudi v pritiskih na trg državnih obveznic.

Ameriški delniški indeksi so teden večinoma sklenili z izgubami, saj so se med vlagatelji okrepili pomisleki glede obsega, financiranja in donosnosti velikih naložb v umetno inteligenco. Delnice Mete so se kljub prihodkom nad pričakovanji znašle pod pritiskom, saj družba za leto 2026 napoveduje med 135 in 145 milijardami USD investicijskih izdatkov, visoko raven vlaganj pa namerava ohraniti tudi v letu 2027. Vlagatelje vse bolj zanima, kdaj in v kolikšni meri se bodo te naložbe odrazile v prihodnjih dobičkih in denarnih tokovih. Podobno previdnost je bilo zaznati tudi pri drugih tehnoloških podjetjih, pri čemer je polprevodniški indeks SOX v četrtek izgubil okoli 8 %. Pozornost so pritegnili tudi naraščajoči razmiki pri kreditnih zamenjavah (CDS) za dolg podjetij, povezanih z umetno inteligenco, kar kaže na večjo občutljivost vlagateljev za tveganja financiranja. Kapital se je posledično preusmerjal v bolj defenzivne panoge, predvsem zdravstvo, komunalne storitve in osnovne potrošne dobrine. Cene nafte so medtem zaradi stopnjevanja napetosti z Iranom ostale blizu letošnjih vrhov.

Makroekonomski podatki so ponudili mešano sliko ameriškega gospodarstva. Sestavljeni indeks nabavnih menedžerjev (PMI) je z 57,6 točke še naprej nakazoval robustno gospodarsko aktivnost, čeprav se je glede na september nekoliko znižal. Ob tem so prodajne cene naraščale najhitreje po avgustu 2022, kar opozarja na vztrajne inflacijske pritiske. Indeks zaupanja potrošnikov Univerze v Michiganu je pri 48 točkah presegel pričakovanja, enoletna inflacijska pričakovanja pa so znašala 4,7 %, v skladu s pričakovanji analitikov. Po drugi strani je trg dela ostal razmeroma odporen, saj je število novih zahtevkov za nadomestilo za brezposelnost znašalo le 194 tisoč. Donosnost desetletne ameriške državne obveznice se je gibala okoli 5 %, pozornost vlagateljev pa se zdaj usmerja k sredini odločitvi ameriške centralne banke, ki bo pomembna za nadaljnja pričakovanja glede obrestnih mer.

Evropski delniški trgi so teden sklenili z izgubami, pri čemer je širši indeks STOXX Europe 600 izgubil 1,38 %. Negotovost je bila izrazita predvsem v Franciji, kjer so politične napetosti in nezadovoljstvo zaradi visokih življenjskih stroškov povečali pritisk na trg državnih obveznic. Donosnost desetletnih francoskih obveznic se je povzpela nad 5 %, razmik do primerljivih nemških obveznic pa je dosegel najvišjo raven po letu 2012. Mešano sliko so ponudili tudi gospodarski podatki. Sestavljeni indeks nabavnih menedžerjev (PMI) za območje evra je zdrsnil s 53,1 na 51,9 točke, kar kaže na upočasnjevanje gospodarske aktivnosti, medtem ko so inflacijska pričakovanja potrošnikov po anketi ECB znašala visokih 3,1 %. Pozornost vlagateljev se zdaj usmerja k četrtkovi odločitvi Evropske centralne banke o obrestnih merah. Med podjetji sta pozitivno presenetila švicarska velikana Roche in Nestlé. Roche je ob nespremenjenih menjalnih tečajih dosegel 7-odstotno rast prihodkov, Nestlé pa je s 4-odstotno organsko rastjo presegel pričakovanja analitikov. Obe družbi sta ob tem potrdili svoji napovedi poslovanja.

Tudi japonski delniški trg je teden sklenil z občutnimi izgubami, saj je indeks Nikkei 225 zdrsnil za 2,99 %, merjeno v evrih. Jedrna inflacija se je povzpela na 2,1 % in ponovno presegla cilj japonske centralne banke, ki bo o obrestnih merah odločala konec oktobra. Trgi pričakujejo, da jih bo ohranila nespremenjene. Medtem se je jen nekoliko okrepil, rast izvoza pa je s 16,7 % zaostala za pričakovanji analitikov.