Obvezniški trgi narekovali borzno razpoloženje

Rasti zahtevanih donosnosti obveznic so pritiskale na cene delnic. Šibkejše zaposlovanje v ZDA in višja inflacija v Evropi pa sta izpostavila različne izzive denarne politike na obeh straneh Atlantika.

Delniške trge je v tednu ob prehodu v zadnje četrtletje zaznamovalo predvsem dogajanje na obvezniških trgih. Rast zahtevanih donosnosti državnih obveznic je povečala skrbi, da bi višji stroški financiranja lahko omejili gospodarsko rast in dobičkonosnost podjetij. V ZDA so šibkejši podatki o inflaciji in zaposlovanju zmanjšali pričakovanja nadaljnjega zviševanja obrestnih mer, vendar hkrati odprli vprašanja o odpornosti gospodarstva. V Evropi je pospešitev inflacije ob dražjih energentih ohranjala pritisk na Evropsko centralno banko (ECB) za nadaljnje zaostrovanje denarne politike. Cene nafte so med tednom močno nihale, obeti izboljšanja oskrbe pa so proti koncu tedna prispevali k njihovemu padcu. Pomembno oporo delnicam so medtem zagotavljali spodbudni poslovni rezultati tehnoloških podjetij in nadaljnja rast povpraševanja, povezanega z umetno inteligenco.

Ameriške delnice so po začetni volatilnosti okrevale, k izboljšanju razpoloženja pa sta prispevala umirjanje rasti obvezniških donosnosti in zmanjšanje pričakovanj glede oktobrskega dviga obrestnih mer. Zahtevana donosnost ameriške desetletne državne obveznice je v četrtek presegla 5,3 % in dosegla najvišjo raven po letu 2002. Osrednji ameriški indeks delnic S&P 500 je na tedenski ravni v lokalni valuti upadel za 0,27 %, tehnološko usmerjeni Nasdaq pa je pridobil 0,45 %. Kazalnik cen osebne potrošnje PCE se je avgusta medletno zvišal za 3,4 %, manj od pričakovanih 3,7 %. Petkovo poročilo o trgu dela je pokazalo dodatno ohlajanje zaposlovanja. Septembra je bilo ustvarjenih le 29.000 novih delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa se je zvišala na 4,2 %. Šibkejši podatki so zmanjšali pritisk na Ameriško centralno banko (Fed) za nadaljnje zviševanje obrestnih mer, hkrati pa opozorili na tveganje upočasnjevanja gospodarstva. Med posameznimi podjetji je izstopal Accenture, katerega delnica je po objavi rezultatov poskočila za 16 %. Četrtletni prihodki so se medletno povečali za 6 %, na 18,7 milijarde dolarjev, za prihodnje poslovno leto pa družba napoveduje od 3 do 6 % rast prihodkov. Še izrazitejšo rast prihodkov je objavil proizvajalec pomnilniških čipov Micron. Četrtletni prihodki so dosegli rekordnih 54,2 milijarde dolarjev, približno 379 % več kot leto prej in 31 % več kot v predhodnem četrtletju. Spodbudna napoved za naslednje četrtletje je dodatno podprla pričakovanja nadaljnje rasti povpraševanja po pomnilnikih za infrastrukturo umetne inteligence. Kljub zelo dobrim rezultatom je bil odziv delnice Microna zadržan, saj so po več kot 280-odstotni letošnji rasti pričakovanja vlagateljev že zelo visoka. Manj spodbudno sliko je pokazal proizvajalec športne opreme Nike, katerega četrtletni prihodki so medletno upadli za 4 %, na 11,2 milijarde dolarjev, neposredna prodaja potrošnikom pa za 8 %.

Tečaji evropskih delnic so teden v povprečju zaključili negativno. Na razpoloženje v Evropi so vplivali predvsem visoki stroški energije, povišana inflacija in rast zahtevanih donosnosti državnih obveznic. Prvi podatki o septembrski inflaciji so bili na splošno višji od pričakovanj, kar je okrepilo skrbi, da bo ECB morda morala ohraniti restriktivno denarno politiko. Medletna inflacija se je v evrskem območju septembra zvišala z avgustovskih 3,2 % na 3,8 % in presegla pričakovanih 3,6 %. Rast cen energentov je dosegla 18,8 %, osnovna inflacija pa je, skladno s pričakovanji, znašala 2,5 %. Vse večje tveganje pa postajajo francoske javne finance. Vlada je predstavila predlog proračuna za leto 2027, s katerim želi javnofinančni primanjkljaj znižati na 5 % BDP. Negotovost glede potrditve proračuna v parlamentu povečuje zaskrbljenost vlagateljev, zaradi česar so se dvignili stroški zadolževanja države. Zahtevana stopnja donosnosti desetletne francoske obveznice je presegla 5 %, njena razlika glede na donosnostjo primerljive nemške pa je narasla na 160 bazičnih točk oziroma 1,6 odstotne točke.