Centralne banke zvišale obrestne mere, cena nafte ostala visoka

Pretekli teden so dogajanje na finančnih trgih zaznamovali odločitve največjih centralnih bank, visoke cene energentov ter nihajnost na obvezniških trgih. Ameriška centralna banka je prvič po letu 2023 zvišala ključno obrestno mero. Delniški trgi so teden zaključili mešano.

V Združenih državah Amerike je bila v ospredju odločitev ameriške centralne banke Fed, ki je v sredo soglasno zvišala ciljni razpon ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke, na 3,75 do 4,00 odstotka. Šlo je za prvi dvig po letu 2023. Posodobljene projekcije članov odbora nakazujejo še en dvig za 0,25 odstotne točke do konca letošnjega leta. Pred zasedanjem so na razpoloženje vlagateljev močno vplivale cene energentov. Po napadih na savdsko energetsko infrastrukturo se je cena Severnoameriške nafte WTI v začetku tedna povzpela nad 100 ameriških dolarjev za sod, kar je povišalo inflacijska pričakovanja. Zahtevana stopnja donosnosti 10-letne ameriške državne obveznice je dosegla 5,04 %, najvišjo raven po letu 2007, po zasedanju Feda pa se je začasno znižala pod 5 %. Proti koncu tedna se je cena nafte nekoliko umirila, potem ko so se zmanjšale skrbi glede obsega poškodb na savdskem naftovodu East-West.

Ameriški delniški indeks S&P 500 je tudi na račun krepitve ameriškega dolarja napram EUR, teden zaključil v zelenem območju. Še nekoliko višjo donosnost pa je dosegel ameriški tehnološki indeks Nasdaq. Delnice podjetij, povezanih z umetno inteligenco, so bile v začetku tedna pod pritiskom po pozivih nekaterih vodilnih predstavnikov panoge k počasnejšemu razvoju najnaprednejših modelov, vendar so izgube v nadaljevanju tedna večinoma nadoknadile. Med bolj odpornimi so bile predvsem delnice proizvajalcev polprevodnikov.

V Evropi so delniški trgi teden zaključili nižje. Panevropski indeks STOXX Europe 600 je v lokalni valuti izgubil 0,57 %, pri čemer so na razpoloženje vplivali predvsem višje cene energentov, povišana inflacija in rast zahtevanih stopenj donosnosti državnih obveznic. Končni podatki so pokazali, da se je medletna inflacija v evroobmočju avgusta zvišala na 3,2 %, medtem ko je osnovna inflacija znašala 2,4 %. Angleška centralna banka je ključno obrestno mero ohranila pri 3,75 %. Odločitev je bila sprejeta s šestimi glasovi proti trem, pri čemer so trije člani podprli zvišanje. Avgustovska inflacija v Združenem kraljestvu se je zvišala na 3,1 %, predvsem zaradi višjih cen goriv. Med večjimi evropskimi trgi so teden nižje zaključili nemški DAX, francoski CAC 40 in italijanski FTSE MIB.

Na azijskih trgih je izstopala Japonska, kjer sta delniške tečaje podpirala šibkejši jen in ugodno razpoloženje do izvozno usmerjenih podjetij. Japonska centralna banka je ključno obrestno mero zvišala za 0,25 odstotne točke na 1,25 %, najvišjo raven po letu 1995, vendar je jen kljub temu proti ameriškemu dolarju oslabel. Vlagatelji so več pozornosti kot samemu zvišanju namenili nadaljnjim korakom centralne banke in razliki med japonskimi ter ameriškimi obrestnimi merami. Na Kitajskem so gospodarski podatki pokazali nadaljevanje neenakomernega okrevanja. Industrijska proizvodnja je ohranila razmeroma solidno rast, medtem ko so šibka prodaja na drobno, upad investicij v osnovna sredstva in nadaljnje krčenje naložb v nepremičnine opozorili na zadržano domače povpraševanje. Razhajanje med proizvodnim sektorjem in domačo potrošnjo je okrepilo pričakovanja glede dodatnih ukrepov za podporo gospodarstvu, pri čemer so tehnološke in polprevodniške delnice proti koncu tedna del začetnih izgub nadomestile.