Visoka cena nafte, vendar gospodarstvo ostaja odporno

Pretekli teden sta na finančne trge vplivali dve nasprotni temi. Na eni strani so gospodarski podatki še naprej kazali na precej odporno svetovno gospodarstvo, na drugi pa je nadaljevanje spopadov med ZDA in Iranom znova dvignilo ceno nafte in obudilo strah pred inflacijo.

Vojna med ZDA in Iranom traja že šesti mesec, Hormuška ožina pa ostaja ena ključnih točk pritiska na svetovne energetske trge, saj je bil promet skozi njo večino tega časa močno otežen. V začetku tedna jih je navzgor potisnil nov krog medsebojnih napadov. Cena nafte Brent se je povzpela nad 97 USD za sodček. Posledično so se okrepile inflacijske skrbi in potisnile navzgor donosnosti državnih obveznic, pri čemer je donosnost 10-letne ameriške obveznice dosegla 4,8 %. V četrtek se je nekoliko znižala po komentarju guvernerja Feda Christopherja Wallerja, da bi ob nadaljnjem umirjanju inflacije podprl ohranitev trenutne ravni obrestnih mer. Razpoloženje se je ponovno obrnilo v petek, ko je avgustovski podatek o zaposlenosti močno presegel pričakovanja. Ameriško gospodarstvo je ustvarilo 162.000 novih delovnih mest, medtem ko so analitiki pričakovali približno 55.000, navzgor pa sta bila popravljena tudi podatka za junij in julij. Zanimivo je, da so po nekaterih analizah ženske predstavljale okoli 98 % avgustovskega povečanja zaposlenosti. Stopnja brezposelnosti je ostala pri 4,1 %. Podatki so zmanjšali strah pred ohlajanjem trga dela, hkrati pa okrepili pričakovanja, da bi lahko Fed obrestne mere septembra zvišal. Verjetnost dviga na septembrski seji, ki jo je Wallerjev komentar v četrtek znižal na približno polovico, se je po objavi podatkov o zaposlenosti ponovno povečala.

Med posameznimi podjetji je izstopal Dell, ki je v torek objavil četrtletne rezultate in ob izjemnem povpraševanju po strežnikih za umetno inteligenco močno zvišal napovedi za celotno poslovno leto. Prihodke zdaj pričakuje pri 192 milijardah USD, kar je 69 % več kot leto prej in precej nad konsenzom analitikov v višini 173 milijard USD. Še bolj je presenetila napoved prilagojenega dobička na delnico v višini 25,50 USD. To pomeni 148-odstotno medletno rast, napoved pa je močno presegla dotedanji konsenz pri 18,86 USD. Cena delnice je po objavi rezultatov poskočila za 15 %, od začetka leta pa je njena vrednost narasla že za več kot 300 %.

Zanimiv je bil tudi odziv vlagateljev na rezultate Broadcoma. Podjetje je zvišalo napoved prihodkov od čipov za umetno inteligenco na približno 115 milijard dolarjev v prihodnjem poslovnem letu in pričakuje, da bi se lahko do leta 2028 skoraj podvojili. Kljub temu se je delnica na objavo odzvala s padcem – naslednji dan je trgovala skoraj 7 % nižje, preden je večino izgube nadoknadila in dan zaključila 2,7 % v rdečem. Razlog je bila napoved prihodkov za tekoče četrtletje pri 34,8 milijarde dolarjev, kar je bilo tik pod konsenzom analitikov pri 35 milijardah. Broadcom je pri tem presegel pričakovanja tako pri prihodkih kot pri dobičku, prihodki od čipov za umetno inteligenco pa so se medletno več kot potrojili na 16,7 milijarde dolarjev – še en primer, kako visoka so pričakovanja do podjetij, povezanih z umetno inteligenco.

V Evropi je rast cen energentov prav tako povzročila pritisk na delniške in obvezniške trge. Avgustovska inflacija v evroobmočju je po prvi oceni Eurostata poskočila na 3,3 %, z julijskih 2,9 %, kar je največ po septembru 2023. Skoraj celoten skok gre na račun energentov, ki so se medletno podražili za 14,3 %, medtem ko je jedrna inflacija ostala pri 2,4 %. Podobno sliko so pokazale cene pri proizvajalcih, ki so julija zrasle za 1,6 % glede na prejšnji mesec, precej nad pričakovanji, a je bila rast skoraj v celoti posledica 5,6-odstotnega skoka cen energije. Vlagatelji so se odzvali z razprodajo obveznic in donosnost nemške desetletne obveznice je dosegla najvišjo raven po letu 2011. Drugi podatki so bili šibkejši: maloprodaja v evroobmočju je julija upadla za 0,6 %, kar je največji mesečni padec po maju lani. V Nemčiji so veliko pozornosti pritegnile deželne volitve v Saški-Anhaltu. Alternativa za Nemčijo (AfD) je z 43,8 % glasov več kot podvojila svoj rezultat iz leta 2021, medtem ko je CDU s 17,2 % izgubila skoraj 20 odstotnih točk.

Na Japonskem je indeks TOPIX v lokalni valuti izgubil 1,05 %, vendar je občutna krepitev jena za evropske vlagatelje padec več kot nadomestila, zato je donos indeksa v evrih znašal 1,32 %. Jen se je okrepil ob naraščajočih pričakovanjih glede nadaljnjega zviševanja obrestnih mer Banke Japonske, donosnost 10-letne japonske državne obveznice pa je prvič po letu 1996 za kratek čas presegla 3 %. Močnejša valuta je sicer pritiskala predvsem na delnice izvoznikov.