Delnice gor, obveznice dol

Teden je zaznamovala kombinacija dobrega razpoloženja na delniških trgih in nadaljnjega pritiska na obvezniške trge. Vlagatelji so se odzvali na močne gospodarske kazalnike, višje obrestne mere ter krepitev dolarja, medtem ko so geopolitične teme ostale pomemben vir negotovosti. 

Zadnji polni teden septembra je bil za vlagatelje v ameriške delniške naložbe odličen. Osrednji ameriški indeks S&P 500 je, merjeno v evrih, v tednu pridobil 1,96 %, bolj tehnološko usmerjeni Nasdaq pa je v torek dosegel nov rekord. Teden je sicer zaključil nekoliko pod rekordno ravnjo, vendar še vedno z lepo rastjo, saj je v evrih pridobil 2,79 %. K donosnosti je deloma prispevala tudi krepitev ameriškega dolarja, ki narašča vse od 16. septembra, ko je ameriška centralna banka (Fed) prvič po približno treh letih zvišala obrestno mero. V zadnjem tednu se je dolar proti evru okrepil za približno 0,8 %. Poleg delnic so rasle tudi zahtevane donosnosti ameriških državnih obveznic, pri čemer je zahtevana donosnost 10-letne obveznice teden zaključila pri 5,16 %, kar je najvišja raven v približno zadnjih 20 letih. Višajo se tudi obrestne mere za hipotekarne kredite. Povprečna obrestna mera za 30-letni hipotekarni kredit je po tedenski anketi Freddie Mac dosegla 7,03 %, po dnevnem indeksu Mortgage News Daily pa celo 7,45 %. Kljub temu ameriško gospodarstvo po zadnjih makroekonomskih podatkih ostaja odporno. Skupni PMI je septembra znašal 58,4, kar je najvišja raven po juliju 2021, k tako dobrim podatkom pa je prispevalo predvsem močno domače povpraševanje.

Makroekonomsko je bil teden v evroobmočju podoben kot v ZDA, saj so tudi tukaj narasle zahtevane donosnosti državnih obveznic. Konec tedna je zahtevana donosnost nemške 10-letne državne obveznice znašala 3,60 %, britanske pa 5,36 %. Objavljeni so bili tudi podatki PMI, ki so tudi tukaj z vrednostjo 53,1 presegli pričakovanja. Za razliko od ZDA pa so podjetja v evroobmočju zabeležila tudi večje število naročil iz tujine. Pozitivno razpoloženje se je odrazilo tudi na delniških trgih, saj je osrednji evropski indeks STOXX Europe 600 teden zaključil približno pol odstotka višje.

Rast zahtevanih donosnosti državnih obveznic ni prizanesla niti Japonski. Zahtevana donosnost 10-letne japonske državne obveznice je konec tedna znašala 3,07 %, kar je najvišja raven po letu 1996. Tako kot v Evropi in ZDA so tudi japonske delnice teden zaključile v zelenem. Čeprav je bila tamkajšnja borza zaradi praznikov prejšnji teden odprta le v četrtek in petek, je indeks Nikkei 225, merjeno v evrih, pridobil 2,54 %.

Na drugih azijskih trgih je bilo dogajanje nekoliko bolj mešano. Kitajske delnice so teden zaključile v rdečem, pri čemer je hongkonški indeks Hang Seng v evrih izgubil 0,24 %. Pod pritiskom so bile predvsem tehnološke in druge hitro rastoče delnice. Nekoliko bolje so se odrezale južnokorejske delnice, saj je indeks KOSPI merjeno v evrih pridobil 4,83 %. Rast so tu podpirale predvsem tehnološke in polprevodniške družbe, ki so jim koristila nadaljnja pričakovanja o močnem povpraševanju po čipih za umetno inteligenco, spodbudni pa so bili tudi podatki o izvozu, kjer so polprevodniki ostali glavni motor rasti.

Poglejmo še geopolitične novice. Vojna med Iranom in ZDA se nadaljuje, cena nafte pa se na novice o razvoju konflikta odziva z veliko volatilnostjo. Kljub izrazitim dnevnim nihanjem pa se cena sodčka nafte Brent giblje nekje okoli 100 ameriških dolarjev. Prvič po 11 letih pa je kitajski predsednik Xi Jinping obiskal ZDA. Voditelja držav sta ob obisku podaljšala trgovinsko premirje, ki bi se sicer izteklo novembra. Gre za premirje, ki sta ga državi sklenili oktobra, s katerim sta prekinili takratno medsebojno zviševanje carin in omejevanje izvoza. S podaljšanjem bo trgovinsko premirje veljalo do 10. januarja.