Miren teden na kapitalskih trgih je bil z mislimi usmerjen na zadnje letošnje srečanje ameriške centralne banke

Po tem, ko je glavnina podjetij že poročala poslovne rezultate za tretje četrtletje, so vlagatelji v zadnjem tednu večjo prednost dajali makroekonomskim objavam, ki bi lahko dale jasnejšo sliko o tem, kaj bi utegnila biti naslednja poteza ameriške centralne banke (Fed). 

Med tednom je bilo objavljenih kar nekaj pomembnih makroekonomskih kazalcev, ki pa so dali mešano sliko glede stanja v ameriškem gospodarstvu. Indeks nabavnih managerjev v proizvodnji je bil z vrednostjo 48,2 že 9. mesec pod 50, kar nakazuje na krčenje. Po drugi strani pa je bil kazalec v storitvenem sektorju pri vrednosti 52,6 nad pričakovanji. Tudi sredina objava ADP o tem, da se je število zaposlenih v novembru znižalo za 32 tisoč, kar je najvišje znižanje po letu 2023, nakazuje na večjo negotovost na strani zaposlitev. V petek pa je statistični urad objavil inflacijski kazalec, indeks cen osebne potrošnje (PCE), ki je znašal 2,8 % in bil s tem rahlo pod pričakovanji tržnih udeležencev in analitikov. Glede na to, da je ta kazalec hkrati tudi priljubljeno orodje Fed-a pri določanju obrestnih mer, je objavljen podatek dodatno vlil upanje med vlagatelji, da bi centralna banka v tekočem tednu utegnila znižati obrestno mero za 25 bazičnih točk. Verjetnost za to potezo se je glede na ocene analitikov ustavila pri 88 %. Delniški indeksi so tako teden zaključili z blago rastjo vrednosti, merjeno v lokalni valuti, najpomembnejši indeks, S&P 500, pa v preteklem tednu ni spremenil svoje vrednosti, merjene v EUR. Na delniškem trgu je sicer v preteklem tednu odmeval prevzem filmskega studia Warner Bros s strani spletnega predvajalnika Netflix. Glede na to, da tekoča administracija temu ni najbolj naklonjena, bo glede dokončne odločitve treba počakati še na protimonopolni urad, tako da je končna odločitev o 72 milijard ameriških dolarjev vrednem prevzemu še negotova. Donosnosti ameriških obveznic so se na krajšem delu krivulje znižale, na daljšem pa rahlo zvišale.

Tudi evropski delniški indeksi so zadnji teden beležili rasti vrednosti, prav tako v upanju na znižanje obrestnih mer v ZDA. Preliminarni rezultati o evropski inflaciji so bili s stopnjo 2,2 % za desetinko odstotne točke nad pričakovanji, k temu pa je največ prispevala višja rast cen storitev. Nekoliko višja od pričakovanj je bila tudi rast BDP v tretjem četrtletju (0,3 %). Stopnja brezposelnosti v evroobmočju pa se ni spremenila in ostaja pri 6,4 %. Nad pričakovanji je bila tudi stopnja potrošnje, ki se je na letni ravni povišala za 1,5 %. Pozitivno je presenetila tudi objava o rasti nemške proizvodnje v oktobru za 1,5 %. Vrednost širšega evropskega delniškega indeksa Stoxx 600 Europe se je v zadnjem tednu zvišala za 0,44 %.

Širši japonski delniški indeks (Topix) je v preteklem tednu izgubil 0,23 % vrednosti. Padec vrednosti indeksa je posledica višjih pričakovanih donosnostih na obvezniškem trgu. Temu so botrovale predvsem izjave guvernerja japonske centralne banke, ki naj bi imele jastrebji ton, kar pomeni zvišanje obrestnih mer na naslednjem zasedanju. Donosnost 10-letne japonske državne obveznice se je v zadnjem tednu zvišala z 1,82 % na 1,92 %, temu pa naj bi botrovali predvsem jasnejša slika ameriškega gospodarstva in politika carin za japonske izdelke v ZDA.

Tudi delniški indeksi na Kitajskem so v zadnjem tednu zabeležili pozitivne donosnosti, predvsem na osnovi optimizma v tehnološkem sektorju in z njim povezano umetno inteligenco. Vrednost indeksa MSCI China se je tako povišala za 0,90 %. Sicer pa je bila v preteklem tednu objavljena vrednost indeks nabavnih managerjev v proizvodnji, ki je novembra znašala 49,2 in je bila že 8. zaporedni mesec pod vrednostjo 50. Tudi vrednost neproizvodnega indeksa je novembra padla pod 50, (oktobra je znašala 49,5), predvsem kot posledica znižane aktivnosti v nepremičninskem sektorju in storitvah v zasebnem sektorju. Oboje nakazuje, da se je v zadnjem četrtletju gospodarska aktivnost na Kitajskem znižala. Analitiki ocenjujejo, da bi kitajsko gospodarstvo sicer lahko doseglo rast v višini 5 %, vendar največje tveganje vidijo v krizi nepremičninskega sektorja, ki traja že vse od leta 2020.