Beg vlagateljev iz delnic tehnoloških velikanov in srebra

Pretekli teden je zaznamovala izrazita rotacija iz tehnoloških delnic v druge sektorje, saj so vlagatelji prilagodili pričakovanja glede donosnosti investicij v umetno inteligenco ter njenih potencialno negativnih učinkov na poslovanje podjetij iz sektorja programske opreme. Hkrati je povečana negotovost spodbudila večjo nihajnost na trgu surovin, kjer sta bila pod pritiskom predvsem srebro in zlato.

Prejšnji teden so bili vlagatelji priča visoki nihajnosti. V začetku tedna se je nadaljevala razprodaja na trgu žlahtnih kovin, pri čemer je bilo najbolj na udaru srebro. Cena te surovine je imela letos zares velike premike – od začetka leta je cena v dolarjih najprej porasla za kar 65 %, nato pa je konec januarja začela strmo padati. Teden je cena srebra zaključila približno 35 % pod vrhom in v sedmih dneh izgubila kar 8,91 %. Podobno, vendar manj silovito, se je gibala tudi cena zlata. Ta je v prejšnjem tednu merjeno v dolarjih sicer zrasla za 1,53 %, a je še vedno 10,5 % pod vrhom. Buren teden je imela tudi cena nafte. V ponedeljek je njena cena padla za 4 %, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal pogajanja z iranskim režimom. Dodatni zapleti so nato hitro pognali ceno nafte navzgor, a je teden vseeno zaključila približno 2 % nižje, kot ga je začela.

Pestro je bilo tudi na delniških trgih. V ZDA so skrbi glede obsežnih kapitalskih izdatkov, dvomi o monetizaciji umetne inteligence ter njen potencialno disruptiven vpliv na obstoječe poslovne modele sprožili premik iz delnic tehnoloških velikanov v druge sektorje, zaradi česar so velika tehnološka podjetja zabeležila najslabši teden od novembra lani. Ameriški tehnološko osredotočeni indeks NASDAQ 100 je do četrtka, merjeno v evrih, padel za 3,35 %. V petek pa smo bili priča manjšemu preobratu, saj so se vlagatelji ponovno vrnili v tehnološke delnice, NASDAQ 100 pa je ta dan pridobil 2 %. Rotacija iz tehnoloških delnic je pomenila boljše donose za druge dele trga. To so bile predvsem delnice manjših in cikličnih podjetij. Indeks, ki sledi manjšim ameriškim podjetjem, je v tednu pridobil 4,42 %, izstopali pa so tudi sektorji maloprodaje (+ 8,57 %), energetike (+4,71 %) in transporta (+ 6,05 %).

Teden je zaznamovalo tudi poročanje poslovnih rezultatov tehnoloških velikanov, med katerimi so izstopali Alphabet, AMD in Amazon. Vsem so bile skupne visoke napovedi nadaljnjih investicij v razvoj umetne inteligence. Medtem ko so vlagatelji v prejšnjih četrtletjih takšne napovedi sprejemali pozitivno, so bili tokrat precej bolj skeptični. Delnice omenjenih podjetij so zato teden zaključile v rdečem (AMD: –11,55 %; Alphabet: –4,04 %; Amazon: –11,71 %).

Med objavami z makroekonomskega koledarja so vlagatelje razočarali tudi podatki s trga dela, saj je ADP poročal o zgolj 22.000 novih delovnih mest v zasebnem sektorju, kar je precej pod pričakovanji, ki so znašala 45.000. Skupno je bilo v letu 2025 ustvarjenih 398.000 novih delovnih mest, kar je občutno manj kot 771.000 v letu 2024.

Manjši pretres so doživeli tudi evropski delniški trgi, ki niso ušli razprodaji, ki se je začela na ameriških trgih. Delnico danskega podjetja Novo Nordisk je dodatno prizadelo svarilo predsednika uprave, ki je vlagatelje obvestil, da podjetje v letu 2026 pričakuje upad prihodkov. Cena delnice je zato v sredo zjutraj padla za kar 17 %, v celotnem tednu pa izgubila približno 20 %.

Niti azijski trgi niso ušli razprodaji tehnoloških delnic. Korejski tehnološki indeks je izgubil 4,34 %, kitajski pa 7,22 %. Bolje se je pisalo indijskim delnicam. V torek je glavni indijski indeks Nifty 50 poskočil za 5 %, potem ko je Indija po uspešnem dogovoru z Evropsko unijo podpisala sporazum tudi z ZDA. Indeks je v celotnem tednu pridobil 3,18 % vrednosti.

Japonski indeks Nikkei 225 je v tednu, merjeno v evrih, pridobil 0,52 %, predvsem zaradi pozitivnih pričakovanj glede izida parlamentarnih volitev za spodnji dom, kjer se aktualni premierki Sanae Takaichi obeta večina.