Borzni trgi rekordno ob skorajšnjem zaključku nadpovprečne sezone objav rezultatov

Začnimo v ZDA, kjer so delniški trgi teden zaključili v pozitivnem tonu, pri čemer je prednjačil tehnološki sektor, ki ga je poganjal predvsem optimizem glede umetne inteligence. Po podatkih FactSeta je do 8. maja rezultate objavilo že 89 % podjetij iz indeksa S&P 500, od tega jih je 84 % preseglo pričakovanja analitikov, povprečno za 18,2 %. Sezona objav se torej bliža koncu in je ponovno prijetno presenetila. Med posamičnimi objavami je izstopala družba AMD, saj so prihodki v prvem četrtletju zrasli za 38 %, pri čemer je prodaja v segmentu podatkovnih centrov poskočila za 57 %. Cena delnice se je po objavi v enem dnevu povišala za okoli 18 % in za sabo potegnila preostali polprevodniški sektor.

Pozornost borznih udeležencev je pritegnila tudi objava podatkov s trga dela, kjer so rezultati ponudili nekoliko mešano, a v osnovi spodbudno sliko. Ameriško gospodarstvo je aprila ustvarilo 115.000 novih delovnih mest, kar je precej več od pričakovanj, stopnja brezposelnosti pa je ostala pri 4,3 %. K optimizmu vlagateljev so prispevali tudi drugi makroekonomski kazalniki. Ameriški tovarniška naročila (factory orders) so se marca na mesečni ravni povečala za 1,5 %, pri čemer je rast ponovno poganjalo zlasti povpraševanje po tehnološki opremi in nadaljnja izgradnja infrastrukture za umetno inteligenco. Hkrati so se zahtevki za nadomestilo za brezposelnost ohranili na nizkih ravneh, kar dodatno potrjuje relativno odpornost ameriškega gospodarstva kljub višjim cenam energentov. Manj spodbudno je bilo zaupanje potrošnikov, ki je po indeksu Univerze v Michiganu v začetku maja upadlo na izjemno nizko raven (48,2 indeksne točke), eno najnižjih vrednosti v zgodovini merjenja. Kot razlog so anketiranci najpogosteje navajali višje cene pogonskih goriv, ki ostajajo povišane zaradi konflikta v Hormuški ožini, ter ameriške tarife.

V Evropi je teden minil v znamenju zmerne rasti, ki jo je v drugi polovici tedna nekoliko omejila Trumpova grožnja z novimi carinami na evropski uvoz. Kljub temu je osrednji evropski indeks Stoxx 600 teden zaključil rahlo v zelenem. Z makroekonomskega vidika velja izpostaviti signal iz vrst ECB, kjer možnost junijskega dviga obrestnih mer ostaja aktualna. Joachim Nagel, predsednik nemške Bundesbanke in član Sveta ECB, je poudaril, da bi centralna banka na junijskem zasedanju lahko zaostrila denarno politiko, če se inflacijska slika do takrat ne bo bistveno izboljšala. Inflacijo na strani proizvajalcev so v marcu porinile navzgor cene energije; vrednost indeksa PPI za evrsko območje se je na mesečni ravni povišala za 3,4 %, kar je največji mesečni skok po avgustu 2022.

Azijski kontinent je ta teden ponudil nadpovprečne tedenske donosnosti delniških indeksov, pri čemer sta izstopali dve zgodbi. Na Japonskem so borze po praznikih zlatega tedna nadoknadile zamujeno; vrednost indeksa Nikkei 225 je v skrajšanem tednu zrasla za skoraj 6 % in dosegla rekordno vrednost, zopet zlasti na krilih delnic iz tehnološkega in polprevodniškega sektorja. Še bolj izstopajoča je bila zgodba v Južni Koreji, kjer je indeks KOSPI doživel enega najmočnejših tednov v zadnjih letih. Na tedenski ravni je dosegel donosnost v višini približno 13 % in teden zaključil pri rekordnih 7.498 točkah. Rast je poganjalo globalno povpraševanje po polprevodnikih za umetno inteligenco, ki ga je podpiral močan izvozni zagon. Južna Koreja je namreč v marcu zabeležila rekordni presežek tekočega računa, na kar je v veliki meri vplival skokovit porast izvoza čipov. Goldman Sachs je med tednom Južno Korejo razglasil za svojo »najbolj preferirano« azijsko borzo in zvišal ciljno vrednost indeksa KOSPI na 9.000 točk. Pozornost vlagateljev na delniških trgih pa se sedaj že obrača k prihajajočemu srečanju med Trumpom in Xijem sredi maja.