Trgi previdni ob nominaciji novega vodstva ameriške centralne banke

Pretekli teden je finančne trge zaznamovala kombinacija dobrih poslovnih rezultatov največjih tehnoloških podjetij in kratkotrajnega preboja indeksa S&P 500 nad mejo 7.000 točk. Konec tedna pa se je na trge vrnila nihajnost, potem ko je nominacija novega predsednika ameriške centralne banke spremenila razpoloženje investitorjev.

Na januarskem zasedanju FOMC je ameriška centralna banka (Fed) ohranila obrestno mero v razponu med 3,50 % in 3,75 % kot pričakovano in poudarila odvisnosti prihodnjih odločitev od podatkov, kjer vztraja pri stališču, da ostajata inflacija in trg dela dovolj robustna, da prehitra monetarna sprostitev ni samoumevna. To je potrdil tudi podatek o decembrskem indeksu cen proizvajalcev (PPI), ki je mesečno porastel za 0,5 % in presegel pričakovanja (0,2 %), pri čemer je bila višja rast predvsem posledica podražitve storitev. V petek je ameriški predsednik Donald Trump nominiral nekdanjega guvernerja ameriške centralne banke, Kevina Warsha, za naslednika Jeroma Powella, kar je Wall Street sprejel izrazito negativno. Novica je povzročila takojšen premik v tržnem sentimentu: dolar se je okrepil, delnice pa so se obrnile navzdol, saj so vlagatelji nominacijo interpretirali kot signal bolj restriktivne monetarne politike. Posebej oster je bil zaradi posledičnega znižanja negotovosti glede neodvisnosti Fed-a upad pri plemenitih kovinah. Vrednost zlata je po januarskih rekordih pri skoraj 5.600 USD v petek izgubilo 11 % (merjeno v USD), cena srebra pa je zdrsnila za približno 26 % (merjeno v USD), kar predstavlja eno najostrejših enodnevnih korekcij v zadnjih desetletjih.

Reakcija trga na rezultate Microsofta je bila izrazito negativna, kjer je tečaj delnice zabeležil največji dnevni padec (-10 %) od leta 2020. Čeprav so bili poslovni rezultati objektivno gledano solidni, so se vlagatelji osredotočili na upočasnjeno rast storitve Azure (t.i. poslovanja v oblaku) in pospešenih investicij v umetno inteligenco (UI), kar je sprožilo vprašanja o razmerju med rastjo prihodkov in stroškov. Popolno nasprotje je bila Meta, kjer je tečaj delnice po objavi poskočil za 10 %, saj so vlagatelji ocenili, da se povečane investicije v UI učinkovito odražajo v prihodkih in maržah. Apple je dosegel rekordne rezultate kjer so prihodki, predvsem zaradi odlične prodaje iPhonov, ki je dosegla nove zgodovinske ravni, zrasli za 16 %. Kljub takim številkam je bil tržni odziv po objavi razmeroma zadržan, a je tečaj delnice teden vseeno zaključil v zelenem (+4 %).

Vrednost osrednjega evropskega indeksa STOXX Europe 600 se je na tedenski ravni zvišala za 0,44 %, saj je optimizem glede rezultatov podjetij prevladal nad skrbmi, povezanimi s trgovinskimi napetostmi in geopolitiko. Gospodarstvo evroobmočja je v letu 2025 zabeležilo 1,5 % rast, kar je več od dosežene 0,9 % rasti v letu 2024 in nad napovedjo Evropske komisije (1,3 %). K rasti so prispevale močnejše investicije, višja potrošnja gospodinjstev in okrepljen izvoz, kjer je hitrejša rast v Nemčiji, Španiji in Italiji nadomestila počasnejšo dinamiko v Franciji.

Skrbi glede vzdržnosti investicij v umetno inteligenco so prizadele azijske tehnološke delnice, ki so poganjale letošnje donose. Posledično se je vrednost japonskega delniškega indeksa Topix na tedenski ravni znižala za 1,18 %. Vrednost indeksa trgov v razvoju merjeno z MSCI EM je kljub petkovemu popravku (-1,7 %), teden zaključila pozitivno in se na ravni meseca zvišala za 7,61 %, kar predstavlja enega najboljših začetkov leta v zadnjem obdobju. Sentiment v regiji je nekoliko oslabila Kitajska, potem ko so nekatere ključne industrijske province, domovanje gospodarsko pomembnih kitajskih podjetij, za leto 2026 znižale cilje rasti BDP.