JPMorgan, Nasdaq in premirje – teden, ki bo ostal v spominu

Pretekli teden so globalni delniški trgi zabeležili tretji zaporedni teden rasti, pri čemer so nekateri ključni indeksi dosegli rekordne vrednosti. Ključni dejavnik pozitivnega razpoloženja je bilo nadaljnje umirjanje geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu – zlasti izraelsko-libanonsko premirje in napredek v pogajanjih med ZDA in Iranom, ki je ob koncu tedna pripeljal do razglasitve iranskega zunanjega ministra Abbasa Araghchija, da je Hormuška ožina »popolnoma odprta« za komercialno plovbo. Novica je cene nafte močno znižala, kar je dodatno okrepilo pripravljenost vlagateljev za prevzemanje tveganja. Analitiki so ta odboj označili za enega najhitrejših povratkov na rekordne ravni po korekciji v zadnjih 50 letih.

Ameriški delniški trgi so v preteklem tednu zabeležili izjemno rast – indeks S&P 500 je pridobil 3,86 % in dosegel rekordnih 7.126 točk, Nasdaq Composite pa je bil z rastjo 5,49 % vodilni med večjimi indeksi, podprt zlasti z navdušenjem nad delnicami, povezanimi z umetno inteligenco. Cene nafte so od spomladanskega vrha padle za okrog 30 %, terminski trgi pa kažejo na stabilizacijo cene WTI pri 70–75 dolarjih do konca leta, zahtevane donosnosti 10-letnih ameriških državnih obveznic pa so se stabilizirale pri okrog 4,2 %. Posebno pozornost je pritegnila sezona poslovnih rezultatov za prvo četrtletje, ki se je začela nad pričakovanji – analitiki napovedujejo skoraj 12-odstotno rast dobičkov podjetij v indeksu S&P 500, kar bi bil že šesti zaporedni kvartal dvomestne rasti. Med prvimi je rezultate objavil JPMorgan Chase, največja ameriška banka po sredstvih, ki je z dobičkom na delnico 5,94 dolarja (napoved analitikov: 5,45 dolarja) in prihodki 50,54 milijarde dolarjev (napoved: 49,17 milijarde) občutno presegla pričakovanja. Direktor Jamie Dimon je ob odličnih rezultatih opozoril, da se negotovosti kopičijo, saj obstaja vse bolj kompleksen sklop tveganj – geopolitične napetosti in vojne, volatilnost cen energentov, trgovinska negotovost. Banka je hkrati nekoliko znižala napoved za celoleten neto obrestni prihodek – s prejšnjih 104,5 milijarde na okrog 103 milijarde dolarjev.

Makroekonomski podatki so bili v ZDA mešani. Inflacija na ravni proizvajalcev je bila v marcu ugodna – vrednost indeksa PPI se je povišala za 0,5 % mesečno, kar je pod pričakovanji za eno odstotno točko, medtem ko je vrednost jedrnega PPI brez hrane in energije zrasla zgolj za 0,1 %, daleč pod napovedmi. Prošnje za brezposelnost so ostale nizke pri 207.000, kar kaže na stabilno stanje na trgu dela. Po drugi strani je trg nepremičnin ostal zadržan – prodaja obstoječih stanovanj je marca upadla za 3,6 % na 3,98 milijona enot, vrednost indeksa zaupanja gradbenikov pa se je znižala za štiri točke na 34.

V Evropi je panevropski indeks STOXX 600 pridobil 1,91 % vrednosti v lokalni valuti, pri čemer je nemška borza DAX izstopala z rastjo vrednosti indeksa v višini 3,77 %, sledila sta mu italijanski FTSE MIB (+2,65 %) in francoski CAC 40 (+2,00 %), skromnejši je bil britanski FTSE 100 z rastjo 0,63 %. Kljub ugodnemu borznemu dogajanju ostaja makroekonomska slika zadržana. Mednarodni denarni sklad je znižal napoved gospodarske rasti evroobmočja za leto 2026 na 1,1 % z januarskih 1,3 % in opozoril, da bi konflikt na Bližnjem vzhodu brez trajne rešitve lahko povzročil resno energetsko krizo. Negativno je presenetila Nemčija, kjer so veleprodajne cene marca skočile za 4,1 % medletno – cene neželeznih kovin in polizdelkov so se povišale kar za 48,4 % – medtem ko so kazalniki PMI v storitvenem sektorju v Franciji in Italiji nakazovali nadaljnje ohlajanje aktivnosti. Evropska centralna banka je medtem sporočila, da ni v naglici z dvigom obrestnih mer, francoski centralni bankir Villeroy de Galhau pa je poudaril, da je potrebno zbrati dovolj podatkov o vplivu na temeljno inflacijo in povpraševanje, preden bo mogoče sprejeti odločitev. Pozitivno je presenetilo Združeno kraljestvo, kjer je BDP v februarju zrasel za 0,5 % mesečno, krepko nad pričakovanji, čeprav je IMF tudi za to državo znižal napoved rasti za leto 2026 na 0,8 % – največje znižanje med vsemi državami G7. Posebno pozornost je vzbudil politični preobrat na Madžarskem, kjer je opozicija pod vodstvom Pétra Magyarja z več kot dvotretjinsko večino premagala stranko Viktorja Orbána – dogodek, ki so ga trgi pozdravili z rastjo tečajev delnic.

V Aziji so trgi sledili globalnemu optimizmu. Japonski indeks Nikkei 225 je pridobil 2,84 % vrednosti in dosegel zgodovinski vrh, medtem ko je zaupanje tamkajšnjih proizvajalcev aprila močno upadlo ob motnjah v dobavnih verigah zaradi zaprtja Hormuške ožine. Na Kitajskem je BDP v prvem četrtletju 2026 presegel pričakovanja z medletno rastjo 5,0 %, a šibka maloprodaja (+1,7 % medletno) kaže, da domače povpraševanje ostaja točka skrbi.