Dogajanje na Bližnjem vzhodu zaznamovalo kapitalske trge po svetu

Prejšnji teden so globalni delniški trgi večinoma končali v zelenem. Ključni dejavnik izboljšanega razpoloženja je bilo umirjanje napetosti na Bližnjem vzhodu, potem ko sta strani v iranskem konfliktu napovedali začasni, dvotedenski sporazum o nenapadanju. Žal so čez vikend mirovna pogajanja propadla.

Na začetku tedna je bila previdnost še prisotna, nato pa se je sentiment izboljšal po napovedi predsednika Donalda Trumpa o doseženem premirju z Iranom, ki naj bi vključevalo tudi omilitev omejitev plovbe skozi Hormuško ožino. Novica je okrepila pričakovanja, da se bo plovba skozi Hormuško ožino – eno ključnih svetovnih energetskih prometnih poti, prek katere poteka približno petina globalne dobave nafte – normalizirala. Posledično so se cene nafte nekoliko znižale, kar je dodatno podprlo pripravljenost vlagateljev za prevzemanje tveganja. Umirjanje geopolitičnih tveganj je v ZDA sovpadlo z nadaljnjim optimizmom v tehnološkem sektorju, zlasti na področju umetne inteligence. Delnice večjih tehnoloških podjetij in proizvajalcev polprevodnikov so rasle ob pričakovanjih nadaljnjega povečevanja investicij v računalniško infrastrukturo, lansiranja novih modelov ter stabilnega povpraševanja po zmogljivostih. Konec tedna so se tveganja ponovno povečala, potem ko so mirovna pogajanja med Iranom in ZDA propadla, Donald Trump pa je napovedal novo, tokrat ameriško blokado Hormuške ožine.

Makroekonomski podatki iz ZDA so bili medtem mešani. Inflacija je marca ponovno pospešila, saj se je letna rast indeksa cen življenjskih potrebščin (CPI) zvišala z 2,4 % na 3,3 %, pri čemer je večino rasti mogoče pripisati višjim cenam energentov, saj je na primer osnovna inflacija ostala relativno zmerna (+2,6 %). Gospodarska aktivnost je nekoliko razočarala – ameriški statistični urad je poročal o 0,5 % anualizirani rasti BDP v zadnjem četrtletju, kar je za 0,2 odstotne točke pod pričakovanji. Umirjanje dinamike se kaže tudi v storitvenem sektorju, kjer je inštitut ISM zabeležil padec storitvenega PMI indeksa za 2,1 odstotne točke na 54. Univerza v Michiganu je objavila tudi precejšnje poslabšanje potrošniškega zaupanja, saj je indeks zaupanja marca upadel za kar 5,7 odstotne točke na 47,6. Slabši sentiment je bil prisoten v vseh demografskih skupinah, glavne skrbi pa so bile splošne višje cene ter zmanjševanje vrednosti premoženja.

V Evropi je izboljšanje razmer na energetskih trgih prav tako pozitivno vplivalo na delniške trge – panevropski indeks STOXX 600 je pridobil dobre 3 %. Kljub temu makroekonomska slika ostaja zadržana. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je napovedal možnost znižanja napovedi gospodarske rasti za leto 2026, pri čemer naj bi geopolitične napetosti zmanjšale rast za 0,4 do 0,6 odstotne točke. Med pomembnejšimi objavami so razočarali podatki o industrijskih naročilih v Nemčiji, medtem ko so PMI kazalniki v storitvenem sektorju v Franciji in Italiji nakazovali nadaljnje ohlajanje aktivnosti, predvsem zaradi povečane negotovosti. Konec tedna so bile oči vlagateljev usmerjene tudi v izid madžarskih parlamentarnih volitev, kjer je z več kot dvotretjinsko večino zmagal Peter Magyar in tako končal 16-letno vladavino Viktorja Orbana.

V Aziji so se trgi na umirjanje razmer odzvali še izraziteje. Japonski delniški indeks Nikkei 225, ki vključuje največja in najpomembnejša japonska podjetja, je pridobil kar 7,2 % v lokalni valuti (+5,6 % v evrih), kar je razumljivo glede na visoko energetsko odvisnost države – Japonska namreč več kot 90 % nafte uvozi iz Bližnjega vzhoda. Stabilizacija energetskih tokov zato pomembno zmanjšuje tveganja za gospodarstvo. Na Kitajskem so se inflacijski pritiski na ravni proizvajalcev okrepili, saj je indeks cen industrijskih proizvodov (PPI) marca prvič po letu 2022 prešel v pozitivno območje, deloma tudi zaradi višjih cen energentov. Dogajanje v regiji je zaznamovala tudi geopolitika. Kitajski predsednik Xi Jinping je gostil vodjo glavne tajvanske opozicijske stranke, kar predstavlja prvo tovrstno srečanje po skoraj desetletju. Dogodek nakazuje okrepljene politične pritiske na Tajvan in hkrati odpira prostor za alternativne politične scenarije v prihodnje.