Umirjanje inflacije v ZDA in rezultati Micron Technology spodbudili okrevanje borz

Vlagatelji so teden začeli z zadržanostjo zaradi visokih vrednotenj in negotovosti glede obsežnih naložb v umetno inteligenco, a so spodbudni inflacijski podatki iz ZDA ter močni rezultati podjetja Micron Technology v drugi polovici tedna prinesli preobrat in spodbudili rast tečajev glavnine delniških indeksov.

Ameriški Urad za statistiko dela (BLS) je objavil več ključnih gospodarskih podatkov, ki so vplivali na razpoloženje udeležencev na finančnih trgih. Novembra so ameriški delodajalci ustvarili 64.000 novih delovnih mest, kar je preseglo pričakovanja in predstavlja občuten odboj po oktobrskem padcu (-105.000 delovnih mest), ki je bil sicer večinoma posledica začasne izgube 162.000 delovnih mest zaradi zaprtja vlade. Največji prispevek k rasti zaposlovanja je bil zabeležem v sektorju zdravstva in gradbeništva. Trg dela ostaja odporen kljub višji brezposelnosti (3,6 %), saj število prostih delovnih mest ostaja visoko. Nadaljnja rast realnih plač bi lahko podprla potrošnjo in s tem gospodarsko aktivnost, kar zmanjšuje tveganje globlje recesije in krepi dolgoročne obete za delniške trge. Kasneje v tednu je BLS objavil še podatke o stopnji inflacije (CPI). Letna rast cen življenjskih dobrin se je novembra znižala na 2,7 % in je bila nižja od pričakovanih 3 %, jedrna inflacija (ki izključuje bolj volatilne cene hrane in energije) pa na 2,6 %, kar je najnižja raven od marca 2021. Umirjanje inflacije, zlasti pri stanovanjskih stroških, ki so se znižali s septembrskih 3,6 % na 3,0 %, je ključno prispevalo k znižanju cen in izboljšalo razpoloženje vlagateljev, kar se je odrazilo v rasti delniških tečajev. Čeprav podatki temeljijo na nepopolnih anketah zaradi zaprtja vlade, nakazujejo ohlajanje inflacije, kar bi lahko ameriško centralno banko (Fed) ohranilo na poti nadaljnjih znižanj obrestnih mer v letu 2026, čeprav bo na začetku leta najverjetneje sledil premor za oceno nadaljnjih trendov.

Evropski trgi so bili v znamenju odločitev centralnih bank. Evropska centralna banka (ECB) je že četrtič zapored ohranila depozitno obrestno mero pri 2,0 %. Predsednica Christine Lagarde je poudarila, da je politika ustrezno naravnana, a ostaja odprta za prilagoditve zaradi negotovih obetov. ECB vztraja pri podatkovno odvisnem pristopu in je nekoliko izboljšala srednjeročne napovedi rasti, medtem ko naj bi se inflacija v letih 2026–2027 znižala tik pod ciljno raven 2 %. V Združenem kraljestvu je centralna banka (BoE) ob znakih umirjanja inflacije in ohlajanja trga dela v tesnem glasovanju znižala ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk na 3,75 %. Letna inflacija se je novembra opazno znižala, brezposelnost pa je dosegla najvišjo raven po začetku leta 2021, kar potrjuje postopno slabljenje gospodarske dinamike in podpira previdno rahljanje denarne politike.

Na Japonskem so delniški trgi zabeležili negativno tedensko donosnost. Cene tehnoloških delnic so se znižale tudi na Japonskem, skupaj z ameriškimi kolegi. Japonska centralna banka (BoJ) je v pričakovani potezi dvignila kratkoročne obrestne mere za 25 bazičnih točk na 0,75 %, kar je najvišja raven od leta 1995. Kljub dvigu centralna banka ni podala jasnih napovedi glede nadaljnjih korakov, kar kaže na previden pristop ob negotovih gospodarskih obetih.

Kitajski delniški trgi so teden zaključili mešano, saj so gospodarski podatki znova opozorili na omejeno rast gospodarstva. Novembrska maloprodaja je zrasla za 1,3 % na letni ravni, kar je najpočasnejša rast po pandemiji Covid-19. Investicije v osnovna sredstva so v prvih enajstih mesecih padle za 2,6 %, kar nakazuje na prvo letno krčenje od leta 1998, industrijska proizvodnja pa je zrasla za 4,8 %, a ostala pod pričakovanji. Podatki izpostavljajo odvisnost gospodarstva od izvoza, saj domače povpraševanje ostaja šibko kljub vladnim poskusom spodbujanja potrošnje.