Bližnji vzhod ostaja zelo nestabilen

Vojna na Bližnjem vzhodu ne kaže znakov popuščanja. Visoka nihajnost cen finančnih instrumentov je v takem okolju žal pričakovana. Močnejši ameriški dolar je evropskim varčevalcem nekoliko omilil upade cen vseh naložb, denominiranih v ameriškem dolarju.

Žal se moramo upravljavci in analitiki v zadnjih tednih posvečati težki tematiki – vojni, katere vplivi močno mešajo karte na borznem parketu. Do minulega tedna je bila večina napadov usmerjena v iranske vojaške kapacitete ter na eliminacijo iranskih oblastnih struktur, vendar je v sredo prišlo do znatne zaostritve. Prvič v tem konfliktu se je težišče spopadov preusmerilo na uničevanje energetske infrastrukture nasprotnika. Izrael je napadel iransko plinsko polje South Pars, kjer se nahaja večina ključne iranske plinske infrastrukture. Iran je odgovoril z napadom na Katar, ki je pomembno prizadel del zmogljivosti za izvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Predsednik uprave QatarEnergy je sporočil, da je kar 17 % kapacitet izvoza LNG iz Katarja izgubljenih za obdobje od treh do petih let. Cena zemeljskega plina na evropski borzi je močno poskočila, saj je presegla 60 €/MWh, kar je približno dvakrat več kot februarja.

Hormuška ožina ostaja praktično neprevozna, kar onemogoča pretok približno ene petine globalne porabe nafte. Del nafte, načrpane v zalivskih državah, se preusmerja s tankerjev na naftovode, katerih kapaciteta pa ni dovolj visoka. Na splošno lahko zapišemo, da globalno gospodarstvo trenutno porabi precej več nafte, kot se je proizvede. Sproščanje naftnih rezerv in kratkoročno nekoliko nižje povpraševanje (letalski prevozniki že ukinjajo lete) sicer kratkoročno uravnotežita trg, vendar trenutne razmere ne morejo in ne smejo trajati v nedogled. Cena nafte Brent je v evrih v minulem tednu poskočila za več kot 11 %. Ameriška nafta WTI, ki je bistveno manj odvisna od tokov na Bližnjem vzhodu, pa se cenovno v minulem tednu skoraj ni spremenila.

Ameriški dolar je ponovno upravičil svojo vlogo valute, ki v negotovih časih pridobiva. Zgolj v enem tednu je dolar v primerjavi z evrom pridobil več kot odstotek. Zanimivo dogajanje smo spremljali tudi pri ceni zlata. Čeprav zlato velja za naložbo, ki v času geopolitičnih pretresov pridobiva, tokrat ni bilo tako. Nasprotno – cena zlata je v enem tednu izgubila več kot desetino, od januarskega rekorda pa je upadla za skoraj petino. Razlaga za ta, na prvi pogled nelogičen premik, je v manjšem zniževanju obrestnih mer od predhodno pričakovanega, kar privablja vlagatelje v relativno bolj donosne obveznice. Negativno na ceno zlata je vplivala tudi pretekla, skoraj eksponentna rast, pri kateri je bilo veliko poslov sklenjenih z uporabo finančnega vzvoda. Dodatno velja, da se je trg do določene mere že navadil na stalno prisotnost geopolitičnih tveganj.

V senci vseh zgoraj opisanih zgodovinskih dogodkov so potekala tudi zasedanja obeh najpomembnejših centralnih bank. Fed je po pričakovanjih pustil obrestne mere nespremenjene, guverner Powell pa je opozoril na zapleteno situacijo: na eni strani višje cene nafte zvišujejo inflacijo in inflacijska pričakovanja, na drugi strani pa zavirajo gospodarsko rast. Trg za letos ne pričakuje več zniževanja obrestnih mer. Podobna slika je tudi v Evropi, kjer trg za letos pričakuje celo tri zvišanja obrestnih mer. ECB je zvišala napoved letošnje inflacije za evroobmočje za 0,7 odstotne točke, na 2,6 %.

Na korporativnem področju smo spremljali še nekaj pomembnih objav rezultatov poslovanja podjetij za minulo četrtletje. Med njimi izpostavimo impresivne rezultate ameriškega polprevodniškega podjetja Micron Technology. Skoraj 500 milijard dolarjev vredno podjetje je na letni ravni podvojilo prihodke, medtem ko se je dobiček ob marži iz poslovanja v višini skoraj 70 % povečal za sedemkrat. Pomnilniški čipi so namreč izjemno pomembni in iskani v obdobju hitrega razvoja umetne inteligence. Kljub izrednim rezultatom pa je cena delnice upadla.