Konflikt na Bližnjem vzhodu pretresel borzne trge

Pretekli borzni teden so svetovne delniške trge zaznamovale predvsem zaostrene geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu in dogajanje na energetskih trgih. Vojaški napad ZDA in Izraela na Iran je povzročil visok skok cene nafte zaradi skrbi glede morebitnih motenj v oskrbi z energijo in posledično višjih inflacijskih pritiskov. Svetovni delniški indeks MSCI AC World je izgubil 3,7 % vrednosti. Med največjimi poraženci tedna so bili evropski delniški trgi in trgi v razvoju, ki so zaradi večje odvisnosti od uvoza energentov še posebej občutljivi na rast cen nafte. Južnokorejski borzni indeks Kospi je izgubil 13 %, japonski Nikkei 225 pa 5,5 %, saj obe državi veljata kot posebej ranljivi za morebitne motnje v oskrbi z energenti. Ameriški delniški trgi so se odrezali nekoliko bolje, vendar so volatilni teden ravno tako zaključili v negativnem območju.

V ospredju je bilo predvsem dogajanje na energetskih trgih. Vojaški napadi na iransko infrastrukturo in grožnje Teherana z napadi na ladijski promet v Hormuški ožini, ki velja za eno najpomembnejših svetovnih transportnih poti za nafto in utekočinjen zemeljski plin, so sprožili močan skok cen energentov. Od začetka vojaških napadov na Iran se je cena nafte brent zvišala za več kot 27 % in presegla 92 dolarjev za sod, kar predstavlja najvišjo tedensko rast v zgodovini. Zaradi povečane nevarnosti na ključnih pomorskih poteh sta ladjarska velikana Maersk in Hapag-Lloyd začasno ustavila del transportnih poti na območju Bližnjega vzhoda, kar je dodatno povečalo zaskrbljenost glede globalnih dobavnih verig.

Geopolitična tveganja in rast cen energentov so povzročili padec cen številnih delnic tudi na ameriških delniških trgih. Višje cene energentov so obudile skrbi glede višje inflacije in zmanjšale pričakovanja glede znižanja obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed). Višje cene nafte namreč pomenijo dodatni inflacijski pritisk, zaradi česar bi lahko centralne banke dlje časa ohranjale restriktivno denarno politiko. Osrednji indeks S&P 500 je, izraženo v lokalni valuti, teden zaključil 2 % nižje, nekoliko manj pa je upadla vrednost tehnološkega indeksa Nasdaq, saj so padec v višini 1,3 % ublažile predvsem podjetja iz panoge telekomunikacij in programske opreme. Na padce cen so bila odporna tudi podjetja iz energetskega sektorja, ki imajo od višjih cen nafte koristi. Pozornost vlagateljev se je ob koncu tedna preusmerila tudi na podatke z ameriškega trga dela. Stopnja brezposelnosti se je zvišala na 4,4 %, saj je ameriško gospodarstvo februarja izgubilo približno 92.000 delovnih mest, kar predstavlja občutno poslabšanje v primerjavi z januarjem, ko je bilo ustvarjenih približno 126.000 novih zaposlitev. Objavljeni podatki so bili precej slabši od pričakovanj analitikov, ki so napovedovali približno 58.000 novih delovnih mest.

Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu je zaznamovalo tudi evropske delniške trge. Vseevropski indeks STOXX Europe 600 je po rekordnih ravneh iz prejšnjega tedna doživel občuten popravek in izgubil 5,5 % vrednosti. Največje padce so beležile delnice podjetij iz tehnoloških, turističnih in luksuznih dejavnosti, ki so občutljiva na povečano tveganje, da bi dalj časa povišane cene energentov lahko upočasnile gospodarsko rast in okrepile inflacijske pritiske. Podatki evropskega statističnega urada Eurostat kažejo, da so inflacijski pritiski v evrskem območju naraščali že pred izbruhom konflikta. Letna stopnja inflacije je februarja dosegla 1,9 %, kar je več kot januarja (1,7 %) in nad pričakovanji analitikov. Finančni trgi so po objavi podatkov prilagodili pričakovanja glede denarne politike in kažejo vse večjo verjetnost, da bi lahko Evropska centralna banka že julija ponovno zvišala referenčno obrestno mero za četrt odstotne točke. Kljub višji inflaciji pa razmere na trgu dela ostajajo stabilne. Stopnja brezposelnosti v evrskem območju je januarja, po sezonsko prilagojenih podatkih, padla na rekordno nizkih 6,1 %, kar je nekoliko manj kot v prejšnjem mesecu in tudi pod pričakovanji analitikov. Močan trg dela tako za zdaj ostaja pomemben dejavnik odpornosti gospodarstva evroobmočja.