Na trgih pozitiven začetek novega leta

Prvi poln trgovalni teden novega leta je, kljub intenzivnemu geopolitičnemu dogajanju, prinesel rast večine svetovnih borznih indeksov. Kljub pestremu geopolitičnemu dogajanju, so se na trgih surovin nadaljevali že prisotni trendi. Cena nafte je tako malenkost izgubila, pridobile pa so plemenite kovine.     

Tedenske makroekonomske objave v ZDA so prinesle mešano sliko. Objavljen je bil t. i. indeks PMI (indeks nabavnih menedžerjev), ki meri aktivnost proizvodnih podjetij. Znašal je 47,9, kar je najnižja vrednost po oktobru 2024 in kaže na krčenje proizvodnje. Po odgovorih nabavnih menedžerjev, ki so sodelovali v raziskavi, so glavni razlogi za šibkejšo aktivnost višji stroški surovin, ki so še vedno povezani z uvedbo carin. Bistveno boljši je bil PMI, ki se nanaša na storitve: dosegel je 54,4, kar nakazuje rast obsega storitev. Na trgu dela je bila pozornost usmerjena na podatek o številu razpoložljivih delovnih mest (JOLTS), ki je znašal 7,146 milijona, kar je bilo manj od pričakovanj, ter na petkovo poročilo o novo ustvarjenih delovnih mestih v decembru; tudi ta podatek je zaostal za napovedmi. Podatki s trga dela so pomembni, ker vplivajo na pričakovanja vlagateljev glede prihodnjih znižanj obrestnih mer s strani centralne banke. V tehnološkem svetu je odmeval dogodek CES 2026, kjer so podjetja predstavila novosti s področja elektronike, namenjene tako končnim uporabnikom kot tudi podjetjem. Veliko pozornosti je vzbudil zmogljivejši čip proizvajalca AMD, namenjen uporabi na področju umetne inteligence. V energetiki so se delnice naftnih družb odzivale na novice, povezane z Venezuelo, ter na pričakovanja glede lažjega dostopa do nafte in povečanja ponudbe. Delnice podjetij, ki poslujejo v Venezueli, so pridobile; primer je Chevron. Delnice naftnih podjetij, ki so Venezueli manj izpostavljena, so se gibale bolj mešano, saj bi dodatna ponudba nafte iz Venezuele lahko prispevala k presežku na trgu in s tem k nižjim cenam. Z rastjo geopolitičnih negotovosti sta z rastjo nadaljevali tudi ceni zlata in srebra. Večja nihanja so bila prisotna še pri delnicah podjetij, ki se ukvarjajo z gradnjo nepremičnin. Ameriška administracija je namreč objavila, da bo omejila nakupe nepremičnin s strani investicijskih podjetij, kar je povzročilo padce cen delnic. Kmalu zatem pa so sporočili tudi, da bo država odkupila za 200 milijard dolarjev hipotekarno podprtih obveznic in tako poskusila znižati obrestne mere za hipotekarne kredite. Tečaji prej omenjenih delnic so se posledično vrnili približno na izhodiščne ravni.

V Evropi je bila na makroekonomskem področju ključna objava inflacije v evrskem območju za december 2025, ki je na letni ravni znašala natanko 2 %, kar je skladno s ciljem Evropske centralne banke. Podatek je pozitiven, saj denarni politiki daje več manevrskega prostora, če bi bili ukrepi nižanja obrestne mere potrebni. Relativno spodbudni so bili tudi signali iz industrije. Tako je italijanski PMI indeks ostal nekoliko nad vrednostjo 50, kar nakazuje rast. Spodbudni so bili tudi podatki o nemški industrijski proizvodnji, ki so pokazali rast že tretji mesec zapored. V korporativnem svetu je bila v ospredju novica o zgodnjih pogovorih o združitvi podjetij Glencore in Rio Tinto, kar je dvignilo delnice Glencora in odprlo razpravo o potencialno največjem rudarskem podjetju. Po 25 letih pogajanj so države EU potrdile sporazum s trgovinskim blokom Mercosur, ki vključuje štiri južnoameriške države. S tem se je oblikovalo največje območje proste trgovine na svetu in prinaša nove priložnosti za podjetja. S sporazumom se odpravljajo carine na približno 90 % medsebojne trgovine.

V Aziji je na Japonskem centralna banka napovedala nadaljevanje zviševanja obrestnih mer, skladno s pričakovanji o nekoliko višji inflaciji in hitrejši gospodarski rasti. Kljub napovedi je japonski jen nekoliko oslabel v zadnjih tednih v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar je podprlo delnice japonskih izvoznikov. Pozitivno so presenetili tudi podatki o potrošnji gospodinjstev, ki je zrasla bolj od pričakovanj. Na Kitajskem so se dobro odrezale tehnološke delnice, saj se je tudi tam krepil optimizem glede rasti naložb v umetno inteligenco.