Powell odhaja, inflacija pa ostaja

Aprilski inflacijski podatki v ZDA so presegli pričakovanja in sprožili razprodajo obveznic, donosnosti ameriških obveznic so dosegle najvišje ravni v zadnjih letih. Ob tem je teden zaznamovala še menjava na čelu ameriške centralne banke, kjer je Kevin Warsh nasledil Jeromea Powella.

Pretekli teden so ameriške obvezniške trge pretresle ponovne skrbi o inflaciji. V torek je namreč ameriška agencija za statistiko trga dela (BLS) namreč objavila, da je aprilska letna stopnja inflacije (CPI) znašala 3,8 %, kar je najvišja vrednost od maja 2023 in 0,1 odstotne točke nad pričakovanji analitikov. Mesečna rast cen je znašala 0,6 %, jedrni CPI, ki ne vključuje cen hrane in energije, pa je z 0,4 % na mesečni in 2,8 % na letni ravni prav tako presegel pričakovanja. Ključni krivec ostaja vojna z Iranom. Energetske cene so se namreč v mesecu aprilu dvignile za 3,8 %, po tem ko so že v marcu skočile za 10,9 % iz meseca prej. Dan pozneje je BLS objavil še podatke o cenah pri proizvajalcih (PPI): te so v aprilu na mesečni ravni zrasle za 1,4 %, na letni ravni pa za 6,0 %. V četrtek so bili objavljeni tudi podatki o maloprodaji, ki so aprilu zabeležili mesečno rast za 0,5 %, skladno s pričakovanji, a upočasnjeno glede na marčevski 1,6-odstotni skok.

Vroče inflacijsko poročilo je pretreslo trg ameriških državnih obveznic. Donosnost do dospetja 10-letnih ameriških zakladnih obveznic je v minulem tednu zrasla za 12 bazičnih točk na 4,59 %, medtem ko je bila februarja še pod 4 %. Donosnost 30-letnih obveznic je dosegla 5,12 %, kar je najvišje od leta 2007. Trge je zaskrbela tudi izjava predsednika Fed-ove Čikaške podružnice, ki je dejal da ima ZDA problem z inflacijo, in ne samo zaradi višjih cene nafte in uvedenih carin. Odziv na inflacijo je po navadi restriktivna monetarna politika. Skladno s tem so tudi trgi začeli dvomiti v nižanje obrestnih mer ameriške centralne banke. Ob koncu tedna je bila verjetnost da bo Fed do konca leta 2026 nižal obrestne mere, manj kot 1 %, čeprav je bila pred mesecem dni ta verjetnost še na skoraj 40 %. Po novem se je možnost dviga za 25 bazičnih točk povišala na približno 40 %, ter dobrih 10 % verjetnosti da bo banka dvignila mero za kar 50 bazičnih točk. Še vedno je najverjetneje da bo do konca leta obrestna mera ostala nespremenjena, temu scenariju trgi pripisujejo skoraj 50 % verjetnost.

Za še eno odprto vprašanje o prihodnosti monetarne politike ZDA, pa se je prejšnji teden uradno zgodila menjava na čelu ameriške centralne banke. Senat je v sredo z glasovanjem 54 proti 45 potrdil Kevina Warsha za novega predsednika Feda, kar je bilo sicer najbolj deljeno glasovanje za predsednika Feda v zgodovini. Powell, ki je vodil centralno banko od leta 2018 skozi pandemijo Covid-19, zgodovinski inflacijski val in hude politične pritiske Trumpove administracije, je formalno zapustil položaj predsednika 15. maja. Warsh, ki je med finančno krizo 2008–2011 že sedel v Fed-ovem svetu, bo prvič predsedoval seji odbora za denarno politiko 16. in 17. junija.

Evropski indeks STOXX Europe 600 pa je teden zaključil v rdečem. Francoska stopnja brezposelnosti se je v prvem četrtletju povzpela na 8,1 %, kar je najvišja raven od začetka leta 2021, industrijska proizvodnja v evro območju je v marcu zrasla za skromnih 0,2 %, nekoliko pod pričakovanji analitikov. V Združenem kraljestvu je predsednik vlade Keir Starmer po slabem rezultatu laburistov na lokalnih volitvah ostal pod hudim pritiskom lastne stranke. Funt je v tednu oslabel, donosnosti britanskih državnih obveznic pa so se dvignile, saj vlagatelji negotovosti glede prihodnosti britanske fiskalne politike niso sprejeli mirno.

V četrtek in petek sta se v Pekingu srečala ameriški predsednik Donald Trump in kitajski predsednik Xi Jinping. Srečanje je v splošnem prineslo sproščeno retoriko ter nakazalo željo obeh strani po stabilizaciji odnosov, a kljub Trumpovim pohvalnim izjavam o »fantastičnih trgovinskih dogovorih« do večjih konkretnih dogovorov ni prišlo. Xi je v pogovorih poudaril, da je Tajvan »najpomembnejše vprašanje« v dvostranskih odnosih in da bi neprimerno ravnanje z njim ogrozilo širše odnose. Trump je za konec srečanja Xija povabil še na državniški obisk v Washington.