Upanje na mir in borzni vstop SpaceX

Pretekli teden je bilo na ameriškem delniškem trgu kar burno. V ponedeljek so ameriški trgi sicer začeli nekoliko bolj umirjeno, že v torek pa so po novicah o novih eskalacijah v vojni med ZDA in Iranom sprva zdrsnili za nekaj odstotkov v rdeče, a se do konca trgovalnega dne vrnili na minimalne izgube. Po objavi podatkov o visoki inflaciji, ki je znašala 4,2 %, so tudi sredo trgi preživeli v rdečem, v četrtek pa so obrnili navzgor in trgovalni teden sklenili v zelenem. Osrednji ameriški indeks S&P 500 je tako teden zaključil 0,33 odstotka višje, kot ga je začel, tehnološko usmerjeni Nasdaq pa 0,29 odstotka, oboje merjeno v evrih. Proti koncu tedna so namreč v javnost prihajale novice o možnem dogovoru med ZDA in Iranom, vendar so si informacije z različnih strani pogosto nasprotovale.

V petek je trgovanje začela delnica podjetja Space Exploration Technologies, bolje znanega kot SpaceX. Kljub napovedani ceni 135 dolarjev je kmalu po začetku trgovanja poskočila na dobrih 176 dolarjev, proti koncu dneva pa se je ustalila med 160 in 170 dolarji, pri kateri je podjetje vredno približno 2.000 milijard dolarjev. S ponudbo delnic javnosti je podjetje zbralo 75 milijard dolarjev, kar je največja ponudba delnic v zgodovini; doslej je ta naziv pripadal podjetju Saudi Aramco, ki je zbralo 29,4 milijarde dolarjev. SpaceX je torej ta znesek presegel za več kot dvakrat. Vendar pa je SpaceX šele prvo med večjimi podjetji, ki naj bi letos izvedla prvo javno ponudbo. Vlagatelji z navdušenjem pričakujejo še kotacijo dveh največjih ponudnikov velikih jezikovnih modelov, OpenAI in Anthropic.

Bližje si poglejmo še inflacijo, ki je sprožila sredin zdrs ameriškega trga. Na letni ravni je narasla na 4,2 odstotka, kar je največ v zadnjih treh letih. To bi v kombinaciji z razmeroma stabilnim trgom dela v zadnjih tednih lahko povečalo pritiske na ameriško centralno banko, naj zviša obrestne mere. Vendar pa usmeritev ameriške monetarne politike še ni najbolj jasna, vse odkar je na čelu Fed-a nov predsednik. Prva odločitev obrestnih mer, ki nam bo dala vpogled v prihodno monetarno politiko bo 17. junija, trgi pa pričakujejo da bo obrestna mera ostala nespremenjena. Če podrobneje pogledamo podatke o inflaciji, vidimo, da sta glavno gonilo inflacije rasti cen energentov in hrane. Jedrna inflacija (Core CPI), ki ta vpliv izključuje, je znašala 2,9 odstotka. Inflacijski pritiski so se torej le delno prelili v preostale segmente, kar centralni banki pušča nekaj manevrskega prostora, da počaka na iztek energetskega šoka in šele nato znova oceni razmere.

Za zvišanje obrestnih mer pa se je odločila Evropska centralna banka, ki je ob tem zvišala pričakovanja glede inflacije in znižala napovedi gospodarske rasti. Kljub temu so evropski trgi teden sklenili 1,73 odstotne točke višje, kot so ga začeli. Na pozitivne novice o vojni med ZDA in Iranom so se odzvali bolje kot ameriški, saj je Evropa zaradi svoje velike odvisnosti od uvoza energentov bolj izpostavljena prekinitvam oskrbovalnih verig, ki jih je ta vojna povzročila. Spodbuden je bil tudi podatek iz Nemčije, kjer je industrijska proizvodnja po marčevem padcu aprila znova zabeležila rast, in sicer za 0,4 odstotka iz meseca v mesec.

Poglejmo še dogajanje na vzhodu. Japonski delniški trg je večji del tedna drsel navzdol, indeks Topix pa je teden sklenil približno 2 odstotka nižje. Vendar pa je proti koncu tedna tudi japonskim delnicam pomagala novica o pogajanjih in možnem dogovoru med ZDA in Iranom. V petek je Topix pridobil več kot odstotek, kar je nekoliko ublažilo negativni prizvok tedna. Japonska je namreč še bolj kot Evropa izpostavljena zapletom v oskrbovalnih verigah nafte, iz Bližnjega Vzhoda so namreč pred vojno uvažali 95 % nafte, od tega jo je 93 % šlo skozi sedaj zaprto Hormuško ožino.