Priložnosti na delniških trgih v letu 2026

Ta članek je del publikacije Analitski pregled, letnik 18, št. 1, januar 2026.

Po našem osrednjem scenariju se bo bikovski trend na delniških trgih nadaljeval tudi v letu 2026. V ospredju bodo znova Združene države Amerike, kjer bi lahko gospodarska rast pozitivno presenetila, inflacijski pritiski pa se umirili hitreje, kot trenutno pričakuje trg. Takšna kombinacija bi ameriški centralni banki omogočila več manevrskega prostora za postopno rahljanje denarne politike.

Evropa bo nasprotno tudi v prihodnjem letu ostala ujeta v okolje kronično šibke gospodarske rasti. Njen razvojni model je v veliki meri izčrpan, strukturne reforme so omejene, nemški fiskalni ukrepi pa bodo po vsej verjetnosti premalo ambiciozni, da bi lahko bistveno izboljšali srednjeročne obete. Japonska se medtem znova opira na politiko Abenomike, s katero želi spodbuditi nominalno gospodarsko rast, stabilizirati inflacijo v bližini dveh odstotkov ter okrepiti korporativno upravljanje z namenom trajnejšega zviševanja dobičkonosnosti podjetij.

Trgi v razvoju, ki so po donosnosti v zadnjem desetletju zaostajali za razvitimi trgi, kažejo prve znake cikličnega in strukturnega okrevanja ter bi lahko v letu 2026 pozitivno presenetili. V nadaljevanju podajamo regijski pregled naložbenih priložnosti ter izpostavljamo najbolj perspektivne sektorje in tematske sklope znotraj posameznih regij.

Ameriško gospodarstvo bo raslo tudi v letu 2026. Rast bo podprta z ohlapnejšo fiskalno politiko, nekoliko bolj usmerjeno v energetiko, obrambo in industrijsko politiko, kar bo dodatno spodbudilo domačo investicijsko aktivnost. Sočasno bodo upadanje najemnin, manjši vpliv carin ter nadpovprečno visoka rast produktivnosti dela ključni dejavniki nadaljnjega umirjanja inflacije v ZDA. To bo ameriški centralni banki (Fed) v drugi polovici leta omogočilo dodatna znižanja referenčne obrestne mere, kar bo predstavljalo pomembno podporo delniškim tečajem ameriških izdajateljev.

Ključni strukturni dejavnik ameriške rasti ostaja pospešena rast produktivnosti dela. Medtem ko je ta v preteklem desetletju v povprečju znašala manj kot odstotek letno, v tem desetletju že presega dva odstotka. Rast produktivnosti temelji predvsem na avtomatizaciji in vse večji uporabi umetne inteligence ter bo več kot nadomestila stagnirajočo ponudbo dela, povezano z upočasnitvijo migracij. Dodatno bo gospodarsko rast podpiral obsežen investicijski cikel tehnoloških podjetij v polprevodnike in podatkovne centre, ki predstavljajo osnovno infrastrukturo za nadaljnji razvoj umetne inteligence. Ob tem ocenjujemo, da vrednotenja ameriških delnic niso pretirana; glede na raven zahtevane donosnosti desetletne ameriške državne obveznice so delnice rahlo podpovprečno do povprečno ovrednotene.

Slika 1: Pozitivni učinki tehnološkega razvoja rastejo

V takšnem okolju kot najbolj perspektivne izpostavljamo predvsem ciklične panoge in tehnološki sektor. Med cikličnimi panogami posebej izstopajo finančne delnice, ki bodo imele koristi od robustnejše gospodarske rasti, oživitve trga prvih javnih ponudb ter povečanega financiranja tehnoloških investicij, povezanih z umetno inteligenco. Pomembne priložnosti vidimo tudi v panogi investicijskega blaga, zlasti pri podjetjih iz obrambne industrije ter podjetjih, ki delujejo na področju infrastrukturnih projektov, električne opreme in avtomatizacije. V tem segmentu bodo nadpovprečno poslovala podjetja, ki omogočajo avtomatizacijo proizvodnih procesov, pa tudi podjetja, ki sama najbolj učinkovito avtomatizirajo svojo proizvodnjo in s tem izboljšujejo produktivnost ter stroškovno učinkovitost. Dodatno pričakujemo izrazito rast poslovanja podjetij iz panoge električne opreme, saj naraščajoče povpraševanje po električni energiji sproža obsežen investicijski cikel v proizvodnjo, prenos in distribucijo elektrike. Od tega bodo imela neposredno korist podjetja, dejavna pri gradnji in nadgradnji električnih omrežij, elektrarn ter podatkovnih centrov, kar zagotavlja dolgoročno podporo prihodkom in dobičkonosnosti v širšem energetskem in industrijskem ekosistemu.

Tehnološki sektor ostaja ena ključnih naložbenih tem. Ob pričakovani spremembi retorike Fed-a v smer nižanja obrestnih mer bodo tehnološke delnice po vsej verjetnosti znova v središču pozornosti vlagateljev. V ospredju ostajajo podjetja, kot sta Amazon in Alphabet (Google), ter ponudniki programske opreme in storitev, ki so nepogrešljivi za razvoj in delovanje umetne inteligence. Hkrati ostajamo previdni pri tistih segmentih programske industrije, kjer bi umetna inteligenca lahko strukturno zmanjšala povpraševanje po tradicionalnih storitvah.

Čeprav do defenzivnih panog v splošnem ostajamo zadržani, tudi znotraj teh prepoznavamo selektivne naložbene priložnosti. Panoga javnih storitev se namreč postopno preoblikuje iz tradicionalno stabilnega in glede rasti poslovanja omejenega sektorja v segment z bolj izrazitim potencialom rasti.

Naraščajoče povpraševanje po električni energiji v kombinaciji z omejeno ponudbo omogoča tako rast prodanih količin kot tudi ugodnejšo cenovno dinamiko. Podjetja, ki so najbolje umeščena za širitev proizvodnih zmogljivosti ter nadgradnjo in širitev distribucijskih omrežij, bodo zato tudi v prihodnjem obdobju predstavljala privlačne naložbene priložnosti.

Evropsko gospodarstvo se bo v letu 2026 še naprej soočalo s številnimi strukturnimi omejitvami, ki bodo zavirale gospodarsko rast. Visoke cene energije zmanjšujejo konkurenčnost energetsko intenzivnih panog, kot sta kemična in jeklarska industrija, kar zavira gospodarsko aktivnost in negativno vpliva na kupno moč. Izvoz evropskih izdelkov na Kitajsko, z izjemo nekaterih luksuznih segmentov, ostaja šibak in v kratkem ne gre pričakovati bistvenega izboljšanja. Ključni razlog je v tem, da Kitajska evropskim izdelkom vse pogosteje konkurira s cenovno ugodnejšimi in tehnološko primerljivimi alternativami, zaradi česar se je iz pomembne stranke preoblikovala v neposrednega tekmeca. Dodatno Francijo omejujeta fiskalna kriza in rigidnost trga dela, severna Evropa pa se sooča z oslabljeno konkurenčnostjo, prekomerno regulacijo in pomanjkanjem reformnega zagona. Po drugi strani južnoevropske države izkazujejo nekoliko ugodnejšo dinamiko gospodarske rasti in fiskalne stabilnosti, kar naj bi se nadaljevalo tudi v letu 2026.

Kljub zahtevnemu makroekonomskemu okolju se v Evropi pojavljajo selektivne naložbene priložnosti, predvsem v sektorjih, kjer regija še vedno ohranja konkurenčne prednosti ali kjer so vrednotenja privlačna. Med njimi izstopajo proizvajalci investicijske opreme in strojev ter podjetja s področij industrijske avtomatizacije, inženiringa in infrastrukture, ki bi lahko pomembno pridobila od povečanih globalnih investicij, povezanih z zeleno tranzicijo, digitalizacijo in posodobitvijo infrastrukture. Pozitivno izstopa tudi bančni sektor. Evropske banke so namreč v zadnjih letih bistveno izboljšale kakovost bilanc, okrepile kapitalske količnike in povečale dobičkonosnost, vendar vrednotenja njihovih delnic tega še ne odražajo v celoti. Donosnost kapitala se je vrnila na ravni pred letom 2008, kljub temu pa nekatere banke še vedno kotirajo z opaznim diskontom glede na knjigovodsko vrednost, kar nakazuje, da njihov potencial še ni izčrpan. Ob pričakovanem zmernem gospodarskem okrevanju in nekoliko bolj strmi obrestni krivulji v evroobmočju bi lahko donosnost bančnih delnic v prihodnjem obdobju presegla donosnost širšega evropskega delniškega trga.

Evropski obrambni industriji smo bili izpostavljeni že več let, kar se je izkazalo kot pravilna strateška odločitev, saj je bila ta skupina podjetij eden ključnih dejavnikov nadpovprečnih donosnosti naših podskladov v času spomladanske korekcije v primerjavi z referenčnimi indeksi. V zadnjem obdobju so vrednotenja v sektorju postala izrazito visoka, saj obrambne delnice trenutno trgujejo pri približno dvakratniku vrednotenja širšega trga, merjeno s kazalnikom P/E, medtem ko je bilo to razmerje pred začetkom vojne bližje 1,25. Ob tem so pričakovanja glede prihodnje rasti dobičkov zelo ambiciozna in v veliki meri že vračunana v tečaje. Na tej podlagi smo izpostavljenost do obrambne panoge nekoliko znižali ter del kapitala preusmerili v podjetja, ki bi lahko imela pomembno vlogo pri prihodnji obnovi Ukrajine, med katerimi izpostavljamo Heidelberg Materials, Buzzi in CRH. Ob ohranjeni dolgoročno pozitivni perspektivi obrambnega sektorja ostajamo izrazito selektivni, izpostavljenost pa nameravamo v prihodnje znova povečati ob ugodnejših vrednotenjih.

Japonska vstopa v leto 2026 z novo predsednico vlade Sanae Takaiči, ki velja za ideološko naslednico Šinza Abeja. Takoj po izvolitvi je napovedala nov sveženj Abenomike, osredotočen na fiskalno ekspanzijo in tesno usklajevanje z japonsko centralno banko. Vladni stimulus v višini približno 135 milijard ameriških dolarjev ter vztrajanje pri ohlapni denarni politiki naj bi okrepila agregatno povpraševanje in dodatno zmanjšala deflacijske pritiske. Takaičijeva zagovarja izrazito gospodarstvu v prid usmerjeno agendo in ne izključuje nadaljnjih fiskalnih ukrepov, hkrati pa si prizadeva, da centralna banka z umikom od ekspanzivne denarne politike ne bi prehitevala.

Čeprav Japonska že beleži nekoliko višjo inflacijo, je ta v veliki meri posledica šibkega jena, ki je od leta 2021 izgubil več kot polovico svoje vrednosti. Šibkejša valuta sicer podraži uvoz, vendar hkrati izrazito koristi japonskim izvoznikom, saj se je njihova cenovna konkurenčnost na globalnih trgih občutno izboljšala. Prav zato bo japonska centralna banka najverjetneje postopala previdno. Prehitro ali preagresivno zaostrovanje monetarne politike bi lahko povzročilo hitro krepitev jena in posledično zaostrilo globalne finančne pogoje. Jen namreč predstavlja pomemben in poceni vir financiranja tveganih naložb, zato bi sunkovit dvig njegove vrednosti lahko sprožil prisilno razdolževanje ter prodajo naložb v delnice, kripto in sklade zasebnega kapitala. Zgodovinski precedensi iz let 1998, 2007, 2016 in 2021 potrjujejo, da lahko takšni premiki sprožijo izrazite tržne pretrese. Ravnanje in komunikacija centralne banke tako predstavljata ključno tveganje in hkrati potencial za nadaljnjo uspešnost delniških trgov, zato ta vidik zelo skrbno spremljamo.

Japonski delniški trg je vstopil v izrazitejši bikovski trend že leta 2023, kar je deloma posledica obsežnih korporativnih reform v zadnjih letih. Te so podjetja spodbudile k višji donosnosti za delničarje, večjemu izplačevanju dividend in aktivnejšim programom odkupa lastnih delnic. Nova premierka napoveduje nadaljevanje teh reform in dodatno krepitev vlagateljem prijaznega okolja, kar bi moralo dolgoročno podpreti rast dobičkonosnosti japonskih podjetij.

Poleg tega se Japonska vse bolj uveljavlja kot ključni zaveznik Združenih držav Amerike v obdobju ponovne industrializacije Zahoda. Po ocenah številnih investicijskih bank so ZDA pri svojem industrijskem preporodu močno odvisne od vrhunske japonske tehnologije, zlasti na področjih industrijske robotike, tovarniške avtomatizacije, ladjedelništva ter specializirane energetske opreme, vključno z jedrskimi turbinami in elektrodistribucijskimi sistemi. Japonska podjetja imajo na teh področjih dolgoletno globalno vodstvo, ki ga Kitajska in drugi konkurenti le stežka nadomestijo.

Zaradi omejenih domačih zmogljivosti in znanja v ZDA in na širšem Zahodu se v prihodnjih letih odpira možnost večletnega cikla povpraševanja po japonskih industrijskih izdelkih in tehnologiji. To Japonsko postavlja med ključne strukturne zmagovalce v Aziji, saj lahko kot zanesljiv partner z močno industrijsko bazo pomembno pridobiva od globalnega investicijskega cikla. Kljub letošnjim rastem tečajev ostajajo japonske delnice razmeroma ugodno vrednotene, zlasti ob upoštevanju dolgoročnih trendov izboljševanja dobičkonosnosti in korporativnega upravljanja.

Po več kot desetletju skromnih donosnosti so delnice izdajateljev s sedežem na trgih v razvoju cenovno privlačne, hkrati pa se kažejo postopni pozitivni premiki v poslovanju podjetij, pričakovanja višjih cen nekaterih surovin ter ugodnejši geostrateški položaj posameznih držav. Ključno težo znotraj delniških indeksov trgov v razvoju nosi četverica azijskih velikanov Kitajska, Indija, Južna Koreja in Tajvan, pri čemer ima vsaka od teh držav specifične strukturne prednosti in naložbene argumente.

Kitajsko gospodarstvo se kratkoročno sooča z vse bolj neugodnimi trendi. Deflacijski pritiski se poglabljajo, tradicionalni sektorji, zlasti nepremičninski trg, ostajajo v strukturni krizi, zaupanje potrošnikov in zasebnega sektorja pa ostaja šibko. Ti dejavniki nakazujejo, da bo v letu 2026 vse večja verjetnost dodatnih stimulativnih ukrepov s strani države, tako na fiskalnem kot tudi na monetarnem področju. Hkrati pa se ob šibkosti tradicionalnega dela gospodarstva zelo hitro razvija nova, tehnološko napredna ekonomija, ki ima potencial, da postopno nadomesti upadajoči prispevek zastarelih panog.

Kitajska vlada razvoj umetne inteligence, digitalizacije in tehnološkega napredka sistematično podpira prek tesnega sodelovanja med državo in korporativnim sektorjem, kar omogoča obsežno javno financiranje infrastrukture in izjemno hitro implementacijo novih tehnologij v gospodarstvo. Za razliko od Združenih držav Amerike, kjer je poudarek predvsem na razvoju najzmogljivejših čipov in računalniške infrastrukture, Kitajska svojo strategijo umetne inteligence gradi na široki uporabi in integraciji umetne inteligence v industrijo, poslovne procese in storitvene dejavnosti. Ta pristop se že jasno odraža v poslovnih rezultatih, saj dobički kitajskih tehnoloških podjetij rastejo hitreje kot dobički njihovih ameriških primerljivih družb, njihova vrednotenja pa so precej ugodnejša, saj se gibljejo na približno polovici vrednotenj ameriških tehnoloških delnic.

Dolgoročno perspektivne teme na Kitajskem ostajajo umetna inteligenca, fintech, elektronska trgovina, specializirana potrošnja in zeleni prehod. Ob tem ostajamo previdni pri panogah s presežno ponudbo, kot so električna vozila, sončni paneli in jeklo, kjer intenzivna konkurenca in visoke proizvodne kapacitete močno pritiskajo na marže in donosnost kapitala. Vlagatelji morajo upoštevati tudi geopolitična tveganja, zlasti omejitve izvoza naprednih čipov in morebitno nadaljnje zaostrovanje trgovinskih odnosov. Kljub temu pa Kitajska v vse bolj duopolnem svetovnem redu postaja strateško zanimiva naložbena zgodba, saj ostaja ena od dveh ključnih globalnih gospodarskih in tehnoloških sil. Kombinacija nizkih vrednotenj, pričakovanih državnih spodbud in strukturnega tehnološkega napredka ustvarja potencial za pozitivna presenečenja po daljšem obdobju zatišja.

Indija izstopa kot ena najbolj perspektivnih držav v skupini trgov v razvoju. Gre za najhitreje rastoče večje gospodarstvo na svetu, pri čemer se pričakuje, da bo rast BDP tudi v prihodnjih letih presegala 6 odstotkov letno. Država ima izjemno ugodno demografsko strukturo, saj je povprečna starost prebivalstva okoli 28 let, hitro rastoči srednji razred pa zagotavlja dolgoročno podporo domači potrošnji. K privlačnosti prispeva tudi izboljšano poslovno okolje, saj so bile v zadnjih letih izvedene številne strukturne reforme, politično okolje pa ostaja razmeroma stabilno. Zaradi zaostrenega rivalstva med Zahodom in Kitajsko se Indija vse bolj uveljavlja kot ključni partner Združenih držav Amerike, pri čemer številna ameriška in japonska podjetja povečujejo neposredne investicije z namenom diverzifikacije proizvodnih verig. Močni domači potrošniški trendi ustvarjajo večletni supercikel povpraševanja, zlasti v bančništvu, potrošniških storitvah, telekomunikacijah in infrastrukturi. Kljub nadpovprečni privlačnosti velja upoštevati relativno visoka vrednotenja delniških naložb, saj indeks Nifty 50 trenutno kotira pri razmerju P/E okoli 23, kar presega povprečje drugih trgov v razvoju.

Južna Koreja predstavlja eno ključnih azijskih zgodb znotraj trgov v razvoju in je tesno povezana z razvojem umetne inteligence ter nove industrijske paradigme. Država ponuja razmeroma dobro diverzificirano izpostavljenost umetni inteligenci, saj je dom nekaterih največjih svetovnih proizvajalcev polprevodnikov, kot sta Samsung in SK Hynix. Nedavna rast cen pomnilniških čipov DRAM nakazuje začetek novega ugodnega cikla v industriji pomnilnikov, še pomembnejša pa je skoraj monopolna vloga korejskih podjetij pri proizvodnji naprednih HBM čipov, ključnih za visokozmogljivo procesiranje umetne inteligence. Povpraševanje po teh komponentah naj bi v prihodnjih letih močno naraščalo. Poleg tehnološkega vodstva pa postaja Južna Koreja vse bolj privlačna tudi zaradi izboljšanega korporativnega upravljanja, višjih dividend in programov odkupa lastnih delnic. Skupaj z Japonsko se uveljavlja kot pomemben steber ameriške reindustrializacije, zlasti na področjih ladjedelništva, baterijskih tehnologij ter energetskih in turbinskih sistemov, kar podpira dolgoročni investicijski potencial korejskega trga.

Tajvan ostaja ključen člen globalne tehnološke in polprevodniške verige, saj ima s podjetjem TSMC vodilno vlogo pri razvoju in proizvodnji najnaprednejših čipov na svetu. Prehod na 2-nanometrsko tehnologijo dodatno utrjuje skoraj nenadomestljiv položaj podjetja v ekosistemu umetne inteligence in visokozmogljivega računalništva, vključno z najnovejšimi generacijami procesorjev. Ob tem TSMC aktivno zmanjšuje geopolitična tveganja z diverzifikacijo proizvodnih kapacitet, predvsem z obsežnimi investicijami v proizvodnjo v Združenih državah Amerike. Kljub v zadnjem letu naraščajočimi napetostmi s Kitajsko ostaja Tajvan zaradi svoje tehnološke nepogrešljivosti strateško izjemno pomemben in dolgoročno privlačen za vlagatelje, ki iščejo izpostavljenost najnaprednejšim segmentom globalne tehnološke verige.