Manjša streznitev pri AI delnicah

Minuli teden je ameriška centralna banka znižala obrestne mere, kar je dvignilo tečaje delnic. Vendar optimizem ni trajal dolgo, saj je bilo v petek čutiti nekaj zaskrbljenosti pri vlagateljih v delnice povezane z umetno inteligenco.

Tretje letošnje znižanje obrestne mere Fed-a je bilo vnaprej pričakovano, zato smo se vlagatelji osredotočili predvsem na izjave centralnih bankirjev glede prihodnjih gibanj denarne politike. Po mnenju analitikov je bil ton bankirjev nekoliko manj restriktiven od pričakovanj trgov, kar je sprožilo rast tečajev delnic. Indeksi Dow Jones, S&P 500 in Russell 2000 so dosegli nove rekordne dolarske vrednosti. Proti koncu tedna pa se je tržni sentiment nekoliko obrnil. Rezultati ameriškega Oracla niso navdušili, saj je podjetje zabeležilo nižjo rast prihodkov od pričakovanj analitikov, dodatne skrbi pa povzročajo tudi obsežne naložbe Oracla v podatkovne centre, pri katerih obstaja tveganje, da ne bodo dosegle želenih donosov. Oracle namreč večino teh naložb financira z dolgom, ki že presega 100 milijard dolarjev. Cena delnice je minuli teden upadla za več kot 13 % in se je od vrha že skoraj razpolovila.

Z ameriškega trga dela smo prejeli nekoliko nasprotujoče si podatke. Po eni strani se je število novih zahtevkov za brezposelnost zvišalo na 236.000, kar je največ po septembru. Stopnja prostovoljnih odhodov z delovnih mest je najnižja v zadnjih petih letih, kar nakazuje na relativno nizko zaupanje zaposlenih v možnost najti boljše delovno mesto. Po drugi strani pa se je število prostih delovnih mest zvišalo na večmesečni vrh, saj je trenutno na voljo kar 7,7 milijona delovnih mest.

Tečaji evropskih delniških naložb se minuli teden niso bistveno spremenili. Za razliko od ZDA evropska denarna politika ostaja nespremenjena od junija letos, podobna pa so tudi pričakovanja za prihodnje leto. Guvernerka ECB, Christine Lagarde, je izjavila, da je evropsko gospodarstvo razmeroma imuno na trgovinske napetosti in da se gospodarska rast nahaja blizu potencialne ravni. Namignila je, da bi ECB na prihodnjem zasedanju lahko nekoliko navzgor popravila napoved gospodarske rasti. Omenimo še izrazito, kar 5,7-odstotno, rast cene delnice švicarske banke UBS. Švicarski zakonodajalci so predlagali nekoliko manj stroge kapitalske zahteve za to sistemsko izjemno pomembno institucijo. Kljub temu bodo kapitalske zahteve za UBS ostale visoke, saj sredstva na njeni bilanci stanja znašajo kar dvakratnik švicarskega BDP.

Z zmernim upadom cen delnic so se minuli teden soočili vlagatelji v kitajske delnice. Kitajska je prvič v zgodovini na letni ravni zabeležila več kot 1.000 milijard dolarjev trgovinskega presežka. Za ponazoritev: vsak dan Kitajska izvozi za približno 3 milijarde dolarjev več blaga, kot ga uvozi. Del visokega trgovinskega presežka izhaja iz razmeroma visoke rasti izvoza (novembra za 5,4 % več kot leto prej), pomemben pa je tudi drugi del enačbe – uvoz na Kitajsko se je novembra na letni ravni celo zmanjšal, kar kaže na šibko domače povpraševanje. To se odraža tudi v zelo nizki inflaciji, ki že dve leti in pol ostaja pod 1 %. Omeniti velja tudi deflacijo na ravni proizvajalcev (indeks PPI), ki se v negativnem območju nahaja že več kot tri leta. Konkurenca med kitajskimi podjetji je namreč izjemno ostra, zato se vodstva podjetij pogosto odločajo za agresivno cenovno politiko.

Za konec še kratek pogled na surovinske trge. Cena nafte je minuli teden v evrih upadla za več kot 5 %, saj na trgih prevladujejo skrbi glede presežne ponudbe na svetovni ravni. Nasprotno pa se je nadaljeval trend rasti cen plemenitih kovin. Cena zlata je porasla za več kot 2 % in se znova približala rekordni vrednosti izpred dveh mesecev. Še izrazitejšo rast (+6,2 %, merjeno v evrih) je zabeležila cena srebra, ki se je v letošnjem letu več kot podvojila. Razloge za izjemen skok cene srebra gre iskati v njegovi relativni podcenjenosti v primerjavi z zlatom glede na dolgoročne trende. Srebru koristijo tudi nižje obrestne mere, šibkejši dolar in močno industrijsko povpraševanje.