Nihanje med dvomi in pričakovanji o znižanju obrestnih mer

Med vlagatelji je zavladala negotovost glede vzdržnosti izjemno visokih dobičkov, povezanih z razvojem umetne inteligence. Tudi rekordni rezultati Nvidie niso uspeli preobrniti trenda.

Pretekli borzni teden so svetovne delniške trge zaznamovali okrepljena negotovost glede prihodnjih odločitev ameriške centralne banke (Fed), dvomi o vzdržnosti visokih vlaganj v umetno inteligenco ter padci cen surovin, predvsem nafte. Med vlagatelji je prevladovala previdnost, umik iz bolj tveganih naložb ter višja izpostavljenost varnejšim naložbenim razredom. Posledično je globalni delniški indeks MSCI ACWI teden sklenil z 1,6 % padcem.

Naraščajoča negotovost je izvirala predvsem iz sprememb pričakovanj glede morebitnega znižanja obrestnih mer v ZDA. Septembrski podatki s trga dela, ki so bili zaradi zaprtja ameriške vlade objavljeni z zamudo, so okrepili dvome o decembrskem znižanju obrestnih mer. Ameriško gospodarstvo je namreč ustvarilo 119.000 novih delovnih mest, kar je preseglo napovedi, po drugi strani pa je stopnja brezposelnosti nepričakovano porasla na 4,4 %. Kazalnik CME FedWatch, ki meri pričakovanja sprememb referenčnih obrestnih mer Feda, je tekom tedna kazal, da le slaba tretjina vlagateljev pričakuje znižanje obrestne mere v decembru za vsaj četrt odstotne točke, medtem ko so bila pričakovanja konec oktobra blizu 100 %. V petek so se pričakovanja zvišala na 70 %, po tem ko je predsednik newyorške podružnice Feda John Williams nakazal možnost znižanja obrestne mere že na zadnjem letošnjem zasedanju. Posledično so se občutno znižale zahtevane donosnosti ameriških državnih obveznic. Donosnost ključne 10-letne ameriške obveznice je tako ponovno padla pod 4,1 %, kar je odraz višjih pričakovanj o nadaljnjem sproščanju monetarne politike.

Skrb glede prihodnjih potez Feda se je odrazila tudi v tečajih ameriških delnic. Osrednji indeks S&P 500 je v lokalni valuti upadel za skoraj 2 %, še izrazitejši pa je bil upad cen delnic tehnoloških podjetij, zaradi česar je indeks Nasdaq izgubil več kot 3 % vrednosti. Negativnega razpoloženja niso uspeli izboljšati niti rekordni četrtletni rezultati poslovanja tehnološkega velikana Nvidia. V prvem četrtletju poslovnega leta so prihodki od prodaje čipov za umetno inteligenco na letni ravni zrasli za kar 62 % in presegli pričakovanja analitikov. Kljub odličnim rezultatom in višji napovedi prihodnjega poslovanja, so med vlagatelji prevladovali pomisleki glede vzdržnosti visokih vrednotenj tehnoloških podjetij in njihovih obsežnih načrtov vlaganj v podatkovne centre, čipe in infrastrukturo za umetno inteligenco. Posledično so bile delnice povezane s trendom umetne inteligence med največjimi tedenskimi poraženci. Nvidia je tako zabeležila tedenski padec v višini 6 %, Microsoft 7,5 %, AMD pa kar 17,4 %. Med redkimi svetlimi točkami trga je izstopal Walmart, cena delnic največjega ameriškega trgovca je po objavi rezultatov in višji napovedi poslovanja teden zaključila 6,5 % višje.

Tudi na evropskih delniških trgih je pretekli teden prevladovalo negativno razpoloženje, ki je bilo v večji meri posledica geopolitičnih napetosti. Okrepljena prizadevanja ZDA za sklenitev mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino so povzročila občuten pritisk na delnice evropskih obrambnih podjetij. Cena delnic nemškega proizvajalca orožja Rheinmetall je na tedenski ravni padla za 12,5 %, kar je bistveno prispevalo k 3,3-odstotnem padcu vrednosti nemškega indeksa DAX. Analitiki obenem dvomijo, da bo Ukrajina sprejela predlog, ki naj bi bil izrazito naklonjen Rusiji, kar je povečalo negotovost tudi na trgih energentov. Cena nafte brent je pri 62,56 dolarjev za sod teden zaključila 2,8 % nižje, padcem cen nafte pa so sledile tudi cene delnice evropskega energetskega sektorja. Vrednost indeksa STOXX Europe 600 Energy je upadla za 3,2 %, cena delnic evropskega naftnega velikana Shell pa se je znižala za 2,3 %. Skupno je vseevropski indeks STOXX Europe 600 teden zaključil 2,2 % nižje.