Trgi v pričakovanju zasedanja Feda

Ohlajanje trga dela v ZDA krepi pričakovanja, da bo ameriška centralna banka (Fed) na tokratnem zasedanju, kljub vztrajni inflaciji, obrestno mero znižala za 0,25 odstotne točke. Bonitetna agencija Fitch je Franciji zaradi politične krize znižala bonitetno oceno. Kitajski delniški trgi so medtem občutno pridobili, podprti z optimizmom glede razvoja umetne inteligence.   

Letna inflacija (CPI – Consumer Price Index) je avgusta v ZDA zrasla z 2,7 % na 2,9 %, kar predstavlja najvišjo raven letos. Osnovna inflacija, ki izključuje cene hrane in energentov, je ostala nespremenjena pri 3,1 %. Kljub pospešku inflacije vlagatelji pričakujejo, da bo ameriška centralna banka (Fed) na prihodnjem srečanju prihodnji teden znižala ključno obrestno mero. To pričakovanje temelji na zadnjih signalih o ohlajanju trga dela – število novih zahtevkov za nadomestilo za brezposelnost se je povečalo za 263 tisoč, kar je največ po oktobru 2021, hkrati pa je revizija podatkov pokazala, da je bilo od prvotnih ocen ustvarjenih kar 911 tisoč delovnih mest manj v zadnjih 12 mesecih. Na slabšanje sentimenta opozarja tudi indeks potrošniškega zaupanja Univerze v Michiganu, ki se je znižal z 58,2 na 55,4 točke, pri čemer potrošniki kot ključna tveganja izpostavljajo trgovinsko politiko, inflacijo in razmere na trgu dela.

Pričakovanja o znižanju obrestnih mer v ZDA so spodbudila tudi evropske trge. Indeks Stoxx 600 je tako na primer v preteklem tednu pridobil 1,03 %. Evropska centralna banka (ECB) je ključno obrestno mero ohranila pri 2,15 %. Predsednica ECB Christine Lagarde je ob tem poudarila, da so gospodarske razmere v evrskem območju stabilne, inflacija pa se je avgusta znižala na 2,0 %. Projekcije ostajajo ugodne: konec leta 2025 se pričakuje inflacija pri 2,1 %, leta 2026 pa pri 1,7 %. Napoved gospodarske rasti je bila za leto 2025 popravljena navzgor, z 0,9 % na 1,2 %, za leto 2026 pa nekoliko navzdol – z 1,1 % na 1,0 %, predvsem zaradi pričakovanega šibkejšega globalnega povpraševanja.

Nemški izvoz se je julija znižal za 0,6 %, predvsem zaradi manjšega povpraševanja iz ZDA po uvedbi novih carin. Izvoz v ZDA je na mesečni ravni upadel za 7,9 %, medtem ko je izvoz v druge države EU porasel za 2,5 %. Industrijska proizvodnja je v Nemčiji zabeležila 1,3-odstotno rast, a so nova naročila hkrati upadla za 2,9 %. V Franciji je prišlo do političnega pretresa, saj je parlament izglasoval nezaupnico premierju François Bayrouju. Ta je skušal uveljaviti proračunske ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, med drugim omejevanje javne porabe, zviševanje davkov in celo odpravo dela praznikov. Ukrepi so bili politično nepriljubljeni, manjšinska vlada pa ni uspela zagotoviti potrebne podpore. Bayrou je glasovanje o zaupnici razpisal sam, vendar je izid razkril pomanjkanje zaupanja. Predsednik Emmanuel Macron je za novega premierja imenoval Sébastiena Lecornu-ja, dolgoletnega zaveznika s centristično usmerjeno politiko. Na politično negotovost se je odzvala tudi bonitetna agencija Fitch, ki je Franciji znižala oceno z AA- na A+. Glavni razlogi so vztrajno naraščajoči javni dolg, ki je že dosegel 114 % BDP, ter proračunski primanjkljaj, ki se približuje 6 %. Fitch kot ključno tveganje izpostavlja politično nestabilnost, ki bo dodatno otežila nujno fiskalno konsolidacijo.

Na Kitajskem so se delniški trgi v preteklem tednu občutno okrepili. V okolju nizkih obrestnih mer vlagatelji iščejo donosnejše alternative depozitom in obveznicam, zato se presežna likvidnost vse bolj usmerja na kapitalske trge. K izboljšanemu razpoloženju vlagateljev so pripomogle tudi novice o napredku na področju umetne inteligence ter uradna kampanja, namenjena omejevanju cenovnih vojn med domačimi proizvajalci, predvsem v avtomobilski industriji. Na makroekonomskem področju pa ostajajo deflacijski pritiski izraziti. Avgustovski indeks cen proizvajalcev (PPI) se je medletno znižal za 2,9 % in že 35. mesec zapored ostal v negativnem območju. Tudi potrošniški indeks cen (CPI) se je nepričakovano znižal, za 0,4 % na letni ravni, predvsem zaradi padca cen hrane. Kitajsko gospodarstvo je večino letošnjega leta v deflaciji, pri čemer oblasti kljub številnim ukrepom težko spremenijo trend zaradi šibkega domačega povpraševanja, ki ga dodatno zavira dolgotrajna kriza na nepremičninskem trgu.