Deset let po brexitu: kaj nam pove o napovedovanju prihodnosti?

Te dni mineva deset let od referenduma, ki je pomembno zaznamoval prihodnost Velike Britanije in Evropske unije. V prispevku si bomo ogledali gospodarske posledice te odločitve ter poiskali nekaj vzporednic z investiranjem na kapitalskih trgih.

S skoraj 52 odstotki glasov so Britanci podprli izstop Velike Britanije iz Evropske unije. K tej odločitvi so prispevale obljube o povrnitvi politične neodvisnosti, večjem nadzoru nad priseljevanjem, manj birokracije in regulacije ter prepričanje, da evropske države s svojim izvozom škodujejo britanski industrijski bazi. Izid referenduma je bil veliko presenečenje, saj so ankete tik pred glasovanjem večinoma napovedovale drugačen razplet. Funt je v primerjavi z evrom v enem samem dnevu izgubil približno 6 odstotkov vrednosti, kar predstavlja največji dnevni padec v zgodovini. Opazen padec so zabeležile tudi cene britanskih delnic. Zagovorniki izstopa so napovedovali nov razcvet nekdanje velesile. Boris Johnson, eden najvidnejših podpornikov brexita in kasnejši britanski premier, je izstop označil za izjemno gospodarsko priložnost ("Leaving the EU is a massive economic opportunity").

Na drugi strani je Mark Carney, takratni guverner angleške centralne banke, opozarjal, da brexit predstavlja največje domače tveganje za finančno stabilnost ("Brexit is the biggest domestic risk to financial stability"). Deset let pozneje se zato postavlja vprašanje: kdo je imel prav in kaj se je v resnici zgodilo?

Natančne gospodarske posledice brexita je težko oceniti, saj je na razvoj britanskega gospodarstva v zadnjem desetletju vplivala vrsta drugih dejavnikov. Nenazadnje je Združeno kraljestvo Evropsko unijo formalno zapustilo šele leta 2020, skoraj štiri leta po referendumu. Kljub temu ekonomsko gledano težko najdemo področje, na katerem bi brexit prinesel jasno merljive koristi.

Najosnovnejše merilo uspešnosti gospodarstva je bruto domači proizvod (BDP). Kot prikazuje Slika 1, različne institucije vpliv brexita ocenjujejo različno, vsem ocenam pa je skupna ugotovitev, da je britanski BDP nižji, kot bi bil ob drugačnem izidu referenduma. Naj te številke postavimo v kontekst: analiza britanske centralne banke kaže, da bi bil danes BDP približno 3,5 odstotka višji, če do izstopa ne bi prišlo. Čeprav vse analizirane institucije ocenjujejo, da je imel brexit negativen vpliv na gospodarsko aktivnost, se številne najbolj črne napovedi iz leta 2016 vendarle niso uresničile. Velika Britanija ni doživela gospodarskega zloma, močnega porasta brezposelnosti ali množičnega bega kapitala.

Slika 1: Britanska ekonomija je danes manjša, kot bi bila brez brexita

Ena izmed tez zagovornikov brexita je bila, da visok primanjkljaj v blagovni menjavi z Evropsko unijo – Velika Britanija namreč iz EU uvozi več blaga, kot ga vanjo izvozi – pomeni, da se bodo Britanci po izstopu lahko pogajali o ugodnejšem trgovinskem sporazumu. Po tej logiki naj bi visok primanjkljaj dokazoval, da Evropska unija britanski trg potrebuje bolj, kot Velika Britanija potrebuje evropskega. Kot kaže Slika 2, se to ni zgodilo. Uvoz blaga iz EU je ostal na približno enakih ravneh, medtem ko se je izvoz v EU opazno zmanjšal. Posledično se je trgovinski primanjkljaj še povečal. Ob tem velja poudariti, da je Velika Britanija zelo konkurenčna na področju storitev, kjer ustvarja pomemben presežek v menjavi z Evropsko unijo.

Slika 2: Trgovinski primanjkljaj se je še povečal

Precejšnje spremembe je brexit prinesel tudi na področju priseljevanja. Čeprav se je eden izmed njegovih ključnih ciljev nanašal na večji nadzor nad migracijami, se je po desetih letih predvsem spremenila njihova struktura. Kot kaže Slika 3, se je priseljevanje državljanov Evropske unije močno zmanjšalo, medtem ko se je priseljevanje iz držav zunaj EU občutno povečalo. Brexit je odpravil avtomatično pravico državljanov EU do dela v državi, ni pa odpravil britanske potrebe po tuji delovni sili.

Slika 3: Neto migracije ostajajo pozitivne

Nasprotniki izstopa so napovedovali zaton tradicionalno močnega britanskega finančnega sektorja, medtem ko so zagovorniki izstopa trdili, da je večji odliv podjetij in zaposlenih iz Londona malo verjeten. Podatki kažejo, da ni imela povsem prav ne ena ne druga stran. Kot prikazuje Slika 4, je število zaposlenih v londonski finančni industriji danes višje kot v obdobju pred referendumom. Po drugi strani pa se je število prvih javnih ponudb delnic (IPO) na londonski borzi občutno zmanjšalo. Poleg tega se v zadnjih letih v Londonu izvede manj kot desetina celotne vrednosti evropskih IPO-jev, medtem ko je pred desetletjem ta delež znašal približno tretjino.

Slika 4: Rast zaposlenosti, čeprav je privlačnost Londona za IPO upadla

Gibanje delniških trgov pogosto razkrije marsikaj, zlasti na daljši časovni rok. Kot prikazuje Slika 5, so tako britanske kot evropske delnice od referenduma vlagateljem prinesle pozitivne donose. Kljub temu so bile donosnosti evropskih delnic znatno višje. Medtem ko je britanski delniški trg (indeks FTSE 100) v tem obdobju pridobil približno 70 odstotkov vrednosti, je vrednost evropskega delniškega indeksa brez Velike Britanije (indeks MSCI Europe ex UK) zrasla za skoraj 110 odstotkov. Skepticizem vlagateljev do britanskih naložb ostaja, vrednotenje britanskega delniškega trga je nižje od evropskega in bistveno nižje od ameriškega.

Slika 5: V zadnjih letih so cene britanskih delnic vknjižile nižjo rast 

Mogoče še nekaj zanimivih podatkov, ki kažejo na to, da je bil izstop Britanije prej slaba odločitev kot dobra, čeprav vsekakor ni prinesla katastrofe. V desetih letih se je na položaju britanskega premierja zvrstilo kar šest različnih politikov. Poseben »rekord« je postavila Liz Truss, ki je položaj zasedala zgolj 44 dni. V tem obdobju so vse tri največje bonitetne agencije Veliki Britaniji tudi znižale kreditno oceno.

Vse zgoraj navedeno nakazuje, da Britancem z gospodarskega vidika izstop ni prinesel veliko razlogov za zadovoljstvo. Po drugi strani pa lahko zapišemo, da je vsaj delno uresničil enega izmed ključnih ciljev zagovornikov Brexita – večji nadzor nad lastnimi zakoni, mejami in trgovinsko politiko. Ali je bila ta pridobljena samostojnost vredna gospodarske cene, ostaja vprašanje, glede katerega si Britanci niti deset let pozneje niso povsem enotni. Kljub temu je javno mnenje danes precej bolj naklonjeno članstvu v Evropski uniji kot ob referendumu: približno 30 odstotkov Britancev meni, da je bil izstop pravilna odločitev, medtem ko jih skoraj 60 odstotkov izstop obžaluje (YouGov anketa).

Če nas je brexit česa naučil, je to predvsem ponižnosti pri napovedovanju prihodnosti. Referendum ni bil nepričakovan dogodek. O njem so razpravljali politiki, ekonomisti, vlagatelji in mediji po vsem svetu. Kljub temu je večina podcenila možnost izstopa, še več pa jih je napačno ocenila njegove posledice. Deset let pozneje se zdi, da niso imeli povsem prav ne zagovorniki ne nasprotniki brexita.

Morda najbolj nazoren nauk pa ni v tem, kar so napovedovalci zgrešili, temveč v tem, kar se je zgodilo na finančnih trgih tisti dan in v letih, ki so sledila. Funt je v enem dnevu izgubil 6 % vrednosti, delnice so padle, vladalo je prepričanje, da gre Velika Britanija v gospodarski zlom. Vlagatelj, ki bi takrat v paniki prodal in počakal, da se situacija "razjasni", bi najverjetneje kupil nazaj po višjih cenah — klasična past, ki jo vedenjski ekonomisti imenujejo "sell low, buy high".

Podobne zgodbe se ponavljajo. Prvi val koronavirusa nam je marca 2020 ponudil eno najboljših nakupnih priložnosti v zadnjem desetletju — ravno v trenutku, ko je bil strah največji. Tudi lanskoletna trgovinsko-carinska vojna ni prinesla napovedane recesije; nasprotno, vlagatelj z dolgim horizontom je vknjižil visoke donose. Po drugi strani napovedi, da bodo kripto valute temeljito predrugačile globalni finančni sistem, vsaj zaenkrat niso dosegle napovedanega obsega. Vzorec je vselej podoben: glasen, dramatičen začetek in tišji, manj prepričljiv konec.

In tu pridemo do točke, ki je ob desetletnici brexita morda najbolj vredna premisleka — ne glede na to, kje se trgi trenutno nahajajo. Trgi danes niso tam, kjer so bili junija 2016. So precej višje. A tudi danes ne manjka glasnih napovedi — o tem, kaj se bo zgodilo z gospodarstvom, geopolitiko, obrestnimi merami, umetno inteligenco. Nekatere se bodo uresničile, večina ne, vsaj ne po predvidenem časovnem načrtu in ne v napovedani intenzivnosti. Brexit nas uči, da je to normalno. In da je odgovor na to normalno stanje enak ne glede na smer, iz katere piha veter: razpršen portfelj, dolg horizont in disciplina, ki ne popusti ob prvi, drugi ali deseti glasni napovedi.