Skip to main content

Evropa zaskrbljeno pogleduje proti Italiji

Borze v preteklem tednu | Št. 23, junij 2018, leto X | 04. 06. 2018

Po številnih težavah in napornih pogajanjih je Italija končno dobila novo vlado. Žal pa ta ni takšna, kakršno bi si želeli drugod po Evropi, saj je sestavljena iz dveh evroskeptičnih strank. Tudi Trump je razburil nekatere zaveznice, potem ko je napovedal uvedbo carin na jeklo in aluminij za EU, Kanado in Mehiko.

V EURV zadnjem tednu (25.5.2018-1.6.2018)*Letos (31.12.2017-1.6.2018)*

Svet - MSCI World*

-0,11 %

+3,34 %

ZDA - S&P 500*

+0,45 %

+5,41 %

Evropa - DJ STOXX 600*

-1,07 %

-0,58 %

Japonska - Topix*

-1,36 %

+1,57 %

Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*

-0,60 %

+0,55 %

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Italijani so po 3 mesecih burnih razprav in preobratov končno dobili delujočo vlado. V petek je namreč kot novi premier zaprisegel 53-letni Giuseppe Conte, profesor prava, ki pa doslej praktično ni bil politično dejaven. Čeprav vzpostavitev vlade vnaša nekaj prepotrebne gotovosti v italijanski politični prostor, precej bolj skrbi populistična in evroskeptična narava koalicije, ki je sestavljena iz Gibanja 5 zvezd, populistične stranke, ki jo je ustanovil popularen komik Giuseppe Grillo, ter skrajno desne stranke Liga. Programa se ujemata na precej ključnih točkah, kot so na primer protiimigrantska politika, povečanje državnega intervencionizma, povečanje državne potrošnje ter že prej omenjeni evroskepticizem. Stranki sta se sicer več tednov pogajali, a je še nedavno kazalo, da bodo napori zaman, saj je italijanski predsednik Sergio Mattarella izkoristil možnost veta za njihov izbor finančnega ministra, ekonomista Paola Savona, znanega po nasprotovanju skupni evropski valuti in tudi Evropski uniji na splošno. Sprva je namreč kazalo, da brez Savona koalicije ne bo, a sta se stranki dogovorili, da bodo za finančnega ministra postavili precej zmernejšega in relativno nepolitičnega Giovannia Tria, Savona pa premestili na precej manj občutljivo ministrstvo, zadolženo za evropske zadeve. Navkljub nastrojenosti novoustanovljene vlade proti EU ni pričakovati, da bi Italija naredila kakšne večje korake proti izstopu iz evroobmočja ali celo EU. Ustava je bila namreč spisana po padcu tedanjega diktatorja Benita Mussolinija, katere namen je bil omejitev premierjeve moči, s čimer bi preprečili morebitno ponovitev krvave zgodovine. Med drugim italijanska ustava tudi preprečuje razpis referenduma o izstopu iz EU, saj obvezujočih referendumov za mednarodne pogodbe po trenutni zakonodaji ni možno sklicati.

Potem ko se vlagatelji nervozno sprašujejo, ali se bodo ohlajeni odnosi med ZDA in Kitajsko spremenili v trgovinsko vojno, je ameriški predsednik Donald Trump odprl novo fronto. ZDA so namreč napovedale, da bodo uvedle 25 % carine na jeklo in 10 % na aluminij iz Kanade, EU in Mehike. Trenutno namreč na trgu obstaja presežek ponudbe teh dveh kovin, kar negativno vpliva na cene in posledično na podjetja, ki jih proizvajajo. V ZDA je sicer približno 300 tisoč ljudi neposredno odvisnih od teh dveh industrij. Trump je že pred časom uvedel carine na jeklo in aluminij, a so bile omenjene države oproščene njihovega plačevanja. V ozadju so sicer potekala pogajanja, da bi te države svoj izvoz v ZDA prostovoljno zmanjšale, ker pa do dogovora ni prišlo, je Trump minuli teden uvedel carine tudi za te države. Seveda so tako države EU, kot tudi Kanada in Mehika zagrozile s povračilnimi ukrepi ter uvedle carine za nekatere produkte iz ZDA. EU je tudi vložila pritožbo na Svetovni trgovinski organizaciji (WTO).

V ZDA veseli nadaljnja krepitev trga dela, zadnji podatki so namreč pozitivno presenetili. Ameriška podjetja so maja dodala 223 tisoč novih zaposlitev, kar je stopnjo brezposelnosti še nekoliko znižalo (na 3,8 %), kar je najnižja vrednost v zadnjih 18 letih. Če k temu dodamo še nadaljnjo rast proizvodnje in še vedno visoko stopnjo potrošnikovega zaupanja, je razumljivo, da se je to pozitivno odrazilo tudi na delniških indeksih - navkljub grozečim trgovinskim vojnam na obzorju. Slaba stran izboljšanja ameriškega trga dela je, da bi lahko višje plače pritisnile na zvišanje inflacije, kar bi lahko spodbudilo ameriško centralno banko k ostrejšemu zategovanju likvidnosti.   


Aktualna številka: Št. 23, junij 2018, leto X

  • Evropa zaskrbljeno pogleduje proti Italiji

Prenesite PDF

Arhiv: 2018 | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | 2012 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.