Skip to main content

Trumpova napoved ni prestrašila vlagateljev

Borze v preteklem tednu | Št. 29, julij 2018, leto X | 16. 07. 2018

Trumpova napoved o uvedbi novih carin na uvoz kitajskega blaga v preteklem tednu ni prestrašila vlagateljev. Nadaljevanje dvostranskih pogovorov med ZDA in Kitajsko in napoved ECB, da bo ohranila izjemno ohlapne denarne pogoje do izboljšanja gospodarske slike Evrope, je očitno navdalo vlagatelje z optimizmom.

V EURV zadnjem tednu (6.7.2018-13.7.2018)*Letos (31.12.2017-13.7.2018)*

Svet - MSCI World*

+1,64 %

+6,06 %

ZDA - S&P 500*

+2,17 %

+9,02 %

Evropa - DJ STOXX 600*

+0,72 %

+1,55 %

Japonska - Topix*

+1,11 %

-0,72 %

Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*

+2,33 %

-2,74 %

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Ameriški predsednik Trump še naprej zaostruje odnose s Kitajsko, saj je pretekli teden napovedal še uvedbo 10 % carin na uvoz oblek in pohištva. Trump si namreč skladno s predvolilnimi obljubami vztrajno želi zmanjšati trgovinski primanjkljaj s Kitajsko, a tovrstne trgovinske vojne imajo lahko precej negativne učinke na obe gospodarstvi. Negativen vpliv že uvedenih carin je namreč že viden v makroekonomskih objavah v ZDA. V marcu uvedene uvozne carine na aluminij in jeklo, ki predstavljajo pomemben del vhodnih surovin za industrijske proizvode, so precej pripomogle k 0,5 % v maju in 0,3 % rasti cen industrijskih proizvodov v juniju. V ZDA pa so porasle tudi maloprodajne cene, ki so v juniju na letni ravni dosegle 2,9 % rast, največ v zadnjih 6 letih. Medtem so plače v tem obdobju v povprečju porasle »le« za 2,7 % in tako ni presenetljivo, da inflacija vse pomembneje vpliva na potrošniško razpoloženje v ZDA. Zadnja raziskava potrošniškega zaupanja ameriške univerze Michigan izpostavlja, da je več kot polovica Američanov, ki sodijo v zgornjo tretjino zaposlenih glede na višino prejete plače, izrazilo zaskrbljenost glede vpliva carin na prihodnjo ameriško gospodarsko rast in inflacijo. Izpostaviti velja še znaten upad cene surove nafte WTI, ki je v preteklem tednu izgubila 3,2 % svoje vrednosti, kar je predvsem posledica vnovičnega črpanja in prodaje surove nafte v Libiji. Ameriška energetska agencija EIA sicer napoveduje, da bodo ZDA v letu 2019 načrpale v povprečju 11,8 milijona sodčkov surove nafte na dan, kar bi ZDA postavilo na prvo mesto v količini načrpane nafte. ZDA so bile zadnjič vodilna država v črpanju surove nafte daljnega leta 1974, trenutno pa v povprečju dnevno načrpajo 10,9 milijona sodčkov surove nafte.


Zaostrovanje trgovinskih pogojev je v juliju pomembno vplivalo tudi na razpoloženje nemških potrošnikov. Slednje se je znižalo na najnižjo raven v zadnjih šestih letih. Povišana negotovost je razlog, da so se zahtevane donosnosti evropskih obveznic v preteklem tednu v povprečju znižale, krivulja nemških državnih obveznic pa še naprej postaja vse bolj položna. Razlika med zahtevano donosnostjo 10 in 2-letne nemške državne obveznice je dosegla najnižjo vrednost v zadnjem letu, zato ni presenetljivo, da ECB še naprej pogojuje konec kvantitativnega sproščanja in tudi začetek dvigovanja referenčne obrestne mere z boljšimi gospodarskimi razmerami oziroma s približevanjem inflacije 2 %.


Sprememba političnega sistema v Turčiji, s katero je novi (stari) predsednik Turčije Erdogan povečal svoje pristojnosti in hkrati odpravil mesto predsednika vlade, vse bolj vpliva na gospodarsko stanje v Turčiji. Med prvimi ukrepi Erdogana po vnovični izvolitvi je bila odstavitev finančnega ministra Mehmet Simseka, ki je v predhodni vladi veljal za tržno usmerjenega ministra, namesto njega pa je imenoval svojega zeta Berat Albayraka. Erdogan skuša vplivati tudi na turško centralno banko, ki jo je pozval, naj kljub visoki inflaciji, ki je junija na letni ravni dosegla kar 15,4 %, zniža referenčno obrestno mero. Tako ni presenetljivo, da se kažejo znaki umikanja kapitala iz Turčije. Samo v preteklem tednu je turška lira v primerjavi z EUR izgubila 5,3 % svoje vrednosti, v letošnjem letu pa že 19,7 %. Nezaupanje vlagateljev v turško gospodarstvo se kaže tudi v zahtevani donosnosti 10-letne turške obveznice, ki je v preteklem tednu dosegla kar 17,8 %.


Aktualna številka: Št. 29, julij 2018, leto X

  • Trumpova napoved ni prestrašila vlagateljev

Prenesite PDF

Arhiv: 2019 | 2018 | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | 2012 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.