Tudi gospodarske objave premikajo borzne tečaje

Borze v preteklem tednu | Št. 14, april 2019, leto XI | 08. 04. 2019

Pretekli teden je navdušil tudi najbolj zahtevnega vlagatelja. Tečaji delniških trgov so namreč teden zaključili znatno nad izhodiščnimi vrednostmi. K nadpovprečni tedenski rasti tečajev delnic na vseh večjih kapitalskih trgih so v največji meri doprinesle predvsem makroekonomske objave nekaterih večjih držav, za dodaten veter v hrbet pa je poskrbelo tudi zmanjševanje politično-ekonomskih tveganj.

Borzni parket je v preteklem tednu zajela prava veselica, saj so predvsem zelo dobre makroekonomske objave poskrbele za občuten tedenski porast tečajev na vseh ključnih kapitalskih trgih. Med objavami, ki so prispevale k zeleni barvi na borzah, velja izpostaviti ameriški trg dela, ki še vedno obratuje s polno paro. Gospodarstvo na drugi strani Atlantika je namreč v marcu ustvarilo 196 tisoč novih delovnih mest (predvsem v sektorjih zdravstvene oskrbe ter profesionalnih storitev), kar je bilo občutno nad pričakovanji analitikov (177 tisoč). Stopnja brezposelnosti je sicer ostala na ravni 3,8 %, je pa za dodatno dobro voljo poskrbel podatek o stopnji rasti plač, saj je povprečna urna postavka na letni ravni porasla »le« za 3,2 %, kar je bilo manj od pričakovanj (3,4 %). Vlagatelji so v omenjeni kombinaciji objav videli lepo popotnico za prihodnjo gospodarsko rast. Rast števila delovnih mest je namreč pozitivna za potrošnjo in posledično prihodke družb, zniževanje dinamike rasti urne postavke zaposlenih plač pa omejuje po eni strani inflacijske pritiske, ki bi ameriško centralno banko (Fed) lahko vodili k dodatnemu zaostrovanju denarne politike, po drugi strani pa pozitivno vpliva na prihodnjo oziroma pričakovano dobičkonosnost družb.

V evroobmočju je za dobro voljo poskrbel predvsem storitveni sektor gospodarstva. Marčevski anketni kazalnik nabavnih poslovodij o obsegu storitvene dejavnosti (Markit PMI Services) je namreč pozitivno presenetil vlagatelje, z vrednostjo nad 50 pa je nakazal na krepitev obsega storitvene aktivnosti v prihodnjih mesecih. Še bolj veseli dejstvo, da je bil omenjeni optimizem nabavnih poslovodij zaznan v vseh štirih največjih gospodarstvih evroobmočja. Napoved krepitve storitvene aktivnosti v evro območju je bila prava protiutež relativno slabi objavi o obsegu industrijskih naročil v Nemčiji. Obseg industrijskih naročil se je namreč v največjem evropskem gospodarstvu v februarju glede na mesec prej skrčil za 4,2 %, na letni ravni pa kar za 8,4 %, medtem ko so analitiki pričakovali 0,3 % mesečni porast oziroma le 3,1 % letni padec. K omenjenemu padcu je v največji meri doprinesel izvozni segment, kar gre verjetno pripisati trgovinskim peripetijam ter nejasnostim glede brexita. Brexit in trgovinska nesoglasja pa očitno zaenkrat ne skrbijo evro(pskega) potrošnika, saj je v februarju obseg maloprodaje na letni ravni porasel za 2,8 %, kar je bilo več od pričakovanj analitikov (2,3 %).

Pozitivne novice so v preteklem tednu prišle tudi s Kitajske, ki je napovedala dodatne ukrepe, s katerimi želi predvsem znižati davčno breme. Na ta način želi Kitajska povišati razpoložljivi dohodek prebivalcev, posledično pa tudi potrošnjo kot pomemben del gospodarske aktivnosti.

Poleg nekaterih dobrih makroekonomskih objav je za dodatno spodbudo kapitalskim trgom poskrbelo tudi nadaljnje nižanje trgovinskih tveganj. Ameriški predsednik je namreč javnost obvestil, da sta ZDA in Kitajska zelo blizu sklenitvi trgovinskega sporazuma. Umik tega geopolitičnega tveganja bi lahko predstavljal lepo popotnico za gibanje kapitalskih trgov v prihodnjih tednih.

Arhiv: 2020 | 2019 | 2018 | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | 2012 |