Skip to main content

V Evropi negativne obrestne mere vse do leta 2025?

Borze v preteklem tednu | Št. 27, julij 2019, leto XI | 08. 07. 2019

Premirje v trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko je dvignilo večino najpomembnejših globalnih borz. K slednjemu prispevajo tudi centralni bankirji, ki nakazujejo na še bolj in dlje trajajoče ohlapne monetarne politike.

Indeks Donosnost v zadnjem tednu (28.06.2019-05.07.2019)*Donosnost letos (31.12.2018-05.07.2019)*

Svet - MSCI World*

+2,51%

+19,51%

ZDA - S&P 500*

+2,92%

+21,77%

Evropa - DJ STOXX 600*

+1,36%

+15,54%

Japonska - Topix*

+3,31%

+10,56%

Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*

+1,73%

+12,03%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg

Vrednost globalnih delniških indeksov je pretekli teden rasla, k čemur je pripomogla umiritev strasti med ZDA in Kitajsko. Predsednik ZDA Donald Trump je na srečanju držav skupine G20 na Japonskem dejal, da je po pogovoru s kitajskim kolegom Šijem Džinpingom optimističen in da zaenkrat ne bo uvedel novih carin. Dodatno je tudi omilil določene sankcije proti kitajskemu tehnološkemu gigantu Huaweiju. Premirje v trgovinski vojni med državama je sicer dobrodošlo, a kljub temu nesoglasja ostajajo. Trump še vedno zahteva, da se Kitajska bolj odpre ameriškim podjetjem, da preneha subvencionirati svoja podjetja ter da bolj spoštuje intelektualno lastnino. Kot kaže, pa trgovinska vojna ni negativno vplivala na ameriški trg dela. Junija so namreč ameriška podjetja dodala 224 tisoč novih delovnih mest, precej nad pričakovanji, znižalo pa se je tudi število novih prosilcev za denarno pomoč v primeru brezposelnosti. Stopnja brezposelnosti se je sicer povečala za 0,1 odstotno točko na 3,7 %, a je to predvsem rezultat prihoda 300.000 novih delavcev na trg dela.

Na vrednost ameriških delnic je blagodejno delovala tudi Trumpova nominacija Christopherja Wallerja in Judy Shelton v odbor Ameriške centralne banke (Fed), saj sta oba zagovornika nižanja obrestnih mer. Trump namreč že dalj časa pritiska na Fed, naj zniža obrestno mero ter tako spodbudi ameriško gospodarstvo. Kljub temu nominiranca čaka še dolga pot do morebitne potrditve, saj demokrati niso najbolj zadovoljni nad izborom, še posebej pa je problematična Sheltonova, ki je odkrita zagovornica zlatega standarda – načela, ki je politično zelo nepriljubljeno.

Evropski svet je za novo predsednico Evropske centralne banke (ECB) nominiral Christino Lagarde, bivšo francosko finančno ministrico in trenutno direktorico Mednarodnega denarnega sklada. Čeprav jo mora potrditi še Evropski parlament, bi bilo presenetljivo, če je parlament ne bi potrdil za predsednico ECB. S to novico so poskočile tudi cene obveznic, saj velja Lagardova za podpornico nizkih obrestnih mer in bo tako najverjetneje nadaljevala trenutno stimulativno denarno politiko trenutnega predsednika Maria Draghija. Pred Lagardovo je sicer veliko izzivov, saj se gospodarska rast evroobmočja upočasnjuje, inflacija ostaja nizka, glede na relativno nizke obrestne mere pa je manevrski prostor ECB relativno majhen. Lagardova sicer nima izkušenj iz bančništva, je pa bila na čelu MDS skozi celotno evropsko dolžniško krizo in je med drugim tudi aktivno sodelovala pri reševanju grške dolžniške krize. Ravno politične izkušnje bi ji lahko pomagale pri spopadanju z nevarnostmi, kot sta brexit in (pre)visoka zadolženost Italije, ki pretijo evroobmočju.

Italija je stopala po robu, a na koncu se ji je očitno uspelo izogniti sankcijam. Pretekli mesec je namreč Evropska komisija začela s postopki proti Italiji, ker je leta 2018 prekoračila načrtovan dolg, ki je z 132 % BDP takoj za grškim drugi največji v evroobmočju. Po intenzivnih pogajanjih je Italija obljubila, da bo zmanjšala potrošnjo za 7,6 milijarde evrov, kar bi proračunski primanjkljaj znižalo z 2,4 % na 2,0 % BDP. Četudi je EU želela nekoliko bolj ambiciozen plan zniževanja primanjkljaja, je bilo to očitno dovolj, da je popustila. Trgi so se pozitivno odzvali, saj je razlika med italijansko in nemško 10-letno obveznico upadla na 200 bazičnih točk, donosnost 2-letne italijanske obveznice pa je bila za kratek čas celo negativna. 


Aktualna številka: Št. 27, julij 2019, leto XI

  • V Evropi negativne obrestne mere vse do leta 2025?

Prenesite PDF

Arhiv: 2019 | 2018 | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | 2012 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.