Skoči na vsebino
Krovni sklad NLB Skladi
Upravljamo 20 podskladov z različnimi naložbenimi priložnostmi.
Vsi podskladi
Načini varčevanja v skladih
Lahko varčujete postopno z mesečnimi vplačili ali enkratno.
Več o načinih varčevanja
Izberite vaš naložbeni cilj
Individualno upravljanje
Visoko specializirana finančna storitev, prilagojena vašim individualnim potrebam
Več o individualnem upravljanju
Upravljanje med skladi
Kombinacija davčnih ugodnosti, ki jih ponuja varčevanje v podskladih ter prilagodljivost in odzivnost, ki ju ponuja individualno upravljanje
Več o upravljanju med skladi
Zeleni prehod I, Specialni investicijski sklad
Več o naložbi
Ste na začetku naložbene poti?
Ključne informacije in znanja za naložbe v vzajemne sklade
Oglejte si nasvete
Želite vedeti več?
Pregled in analiza ključnih dogodkov na finančnih trgih
Oglejte si analize trga
NLB Skladi Zapri menu
Skladi
Podskladi
Pomoč
Varčevanje
Upravljanje premoženja
Alternativni skladi
Nasveti in analize
Kaj je vzajemni sklad?
03. 07. 2012
Ericsson, Motorola, Nokia, Research in Motion, Apple in Samsung ne potrebujejo posebne predstavitve. Gre za družbe, ki so pravi svetovni tehnološki velikani na področju telekomunikacij in so zgodovinsko gledano skrbele za povezanost ljudi ne glede na lokacijo in čas. A navkljub tehnološkemu preboju, za katerega so poskrbele družbe, vsi delničarji omenjenih družb še zdaleč ne morejo biti zadovoljni.
V zadnjem obdobju smo priča pravi evforiji kupcev najbolj popularnih tabličnih računalnikov, Apple. Temu ustrezno se je gibal tudi tečaj delnice, ki je dobesedno poletel v nebo (+47 % v EUR od začetka leta) in s tem razveselil slehernega imetnika delnic tega ameriškega velikana. Podobno, a sicer manj izrazito, velja za južnokorejski Samsung, medtem ko so lahko delničarji preostalih štirih družb bolj "mrkih" obrazov.
Slika 1: Gibanje tečajev delnic izbranih družb
So Ericsson, Motorola, Nokia in Research in Motion napoved za Apple in Samsung?
Kot je razvidno iz slike 1, so od začetka leta 1999 naprej tečaji delnic družb Ericsson, Motorola in Nokia vse prej kot navdušili, saj so občutno upadli glede na izhodiščne vrednosti. Še najbolje izmed "slabše četverice" se je odrezal Research in Motion (Blackberry), ki pa se še posebej od leta 2011 naprej zaradi zaostanka pri tehnološkem razvoju sooča s težavami. Dodatno lahko opazimo, da je bilo gibanje tečajev delnic precej ciklično, kar pomeni, da so imele analizirane družbe obdobja, v katerih so bile vodilne v tehnološkem vzponu in s tem priljubljene med vlagatelji. Na tem mestu se zato utemeljeno lahko vprašamo, ali se tudi delničarjem Appla in Samsunga obetajo črni časi? Ne nujno.
Vrednost delnice namreč primarno določa prihodnja uspešnost poslovanja podjetja, slednja pa je v največji meri odvisna od sposobnosti podjetja, da obvladuje stroške in hkrati oblikuje produkte, ki so za kupca zanimivi, po cenah, ki zagotavljajo čim višjo donosnost lastniškega kapitala. Ključen je torej kontinuiran razvoj, s katerim podjetje izboljšuje obstoječe izdelke in dodaja nove z namenom, da zadovolji potrebe kupcev ali pa jih nemara celo ustvari.
Osnovna zadrega investitorja torej je, ali bosta Samsung in Apple tudi v prihodnje sposobna na trg prva "lansirati" nove proizvode in storitve ter z njimi navduševati potrošnike. Marže omenjenih družb so danes na tem konkurenčnem trgu enostavno preveč mamljive, da se konkurenca v prihodnje ne bi še dodatno zaostrila, kar pa lahko že danes vidimo z napovedanim vstopom Microsofta in Googla na trg tabličnih računalnikov. V kolikor bosta Apple in Samsung nadaljevali s tempom razvoja tudi v prihodnje in se hkrati izognili pastem visokotehnoloških panog, v katere so se očitno ujeli Ericsson, Motorola, Nokia in Research in Motion, kot so precejšnje zamude pri uvedbi novih izdelkov, zgrešeni in predragi projekti ter nekonkurenčni izdelki, se delničarjem omenjenih družb ni potrebno bati. Zgodovina te panoge namreč uči, da je tehnološko podjetje lahko uspešno tudi dolgoročno, čeprav tovrstni primeri niso ravno zelo pogosti. V tehnološki panogi, ki jo krasita visoka dinamika in konkurenčnost, je namreč precej bolj verjeten "negativen" scenarij. Tudi Apple, trenutno ena izmed najbolj vročih tehnoloških družb, je bila v 90-ih letih prejšnjega stoletja v popolnoma drugačnem (nezavidljivem) položaju.
Direktor sektorja za upravljanje tveganj
Vsi članki avtorja
Prijavite se na e-novice
Vaša privolitev je v skladu z Informacijo o varstvu osebnih podatkov v družbi NLB Skladi in velja do preklica ter jo lahko pisno prekličete kadarkoli na sedežu družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov dpo@nlbskladi.si. Dokument Informacija o varstvu osebnih podatkov se nahaja na tej povezavi.
Spremljajte nas
Preko družbenih omrežij ste lahko najhitreje obveščeni o ključnih dogodkih. Sledite nam preko:
Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.