23. 06. 2025

Borzni trgi so pretekli teden zaključili z rahlimi premiki vrednosti indeksov. Dogajanje je bilo v veliki meri zaznamovano z geopolitičnimi napetostmi in pričakovanji glede odločitev centralnih bank. Nestabilne razmere na Bližnjem vzhodu zaradi zaostrovanja konflikta med Iranom in Izraelom so občasno vplivale na zadržanost vlagateljev, a kljub temu ni bilo zaznati izrazitega premika sredstev v tradicionalno varne naložbe.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (13.06.2025 – 20.06.2025)	Donosnost letos* (31.12.2024 – 20.06.2025)
Svet - MSCI World	-0,31%	-5,3%
ZDA - S&P 500	+0,04%	-8,4%
Evropa - DJ STOXX 600	-1,50%	+8,4%
Japonska - Topix	-0,54%	-2,2%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+0,21%	+0,7%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

Vir: Bloomberg

Pretekli teden je borzne trge zaznamovala povečana aktivnost centralnih bank. Švicarska centralna banka (SNB) je z novim znižanjem ključne obrestne mere na 0 % še okrepila svojo spodbujevalno držo. Ker inflacija v Švici ostaja nizka, tudi po zaslugi močnega franka, si lahko SNB privošči nadaljevanje ene najohlapnejših monetarnih politik med razvitimi gospodarstvi. Angleška in japonska centralna banka sta se odločili za zadržano držo in kljub vztrajni inflaciji obrestnih mer nista spreminjali. Na Japonskem je rast cen še naprej osredotočena predvsem na prehranske izdelke, kar zmanjšuje pritisk na širše zaostrovanje politike. V Združenem kraljestvu pa inflacija ostaja bolj razpršena, a kljub temu tržni udeleženci pričakujejo, da bi banka lahko začela cikel zniževanja že avgusta. Ameriška centralna banka je na junijskem zasedanju skladno s pričakovanji že četrtič zapored ohranila obrestno mero nespremenjeno v razponu med 4,25 % in 4,50 %. Predsednik Fed-a Jerome Powell je ob tem izpostavil, da ameriško gospodarstvo ostaja v solidni kondiciji, hkrati pa poudaril pripravljenost centralne banke na hitro ukrepanje ob morebitnih spremembah v gospodarstvu. V najnovejših napovedih Fed še vedno predvideva dve znižanji obrestne mere v drugi polovici leta, a obenem pričakuje nekoliko višjo inflacijo in višjo stopnjo brezposelnosti do konca leta 2025, projekcije gospodarske rasti pa so se nekoliko znižale.

Makroekonomski podatki iz ZDA so pretekli teden v večini razočarali. Majska maloprodaja je upadla že drugi mesec zapored (-0,9 %), predvsem zaradi občutnega padca prodaje avtomobilov. Ti so bili namreč marca, zaradi napovedane uvedbe 25-odstotne carine, deležni začasnega skoka v povpraševanju. Vendarle pa je segment maloprodaje, ki izključuje bolj volatilne kategorije, kot so avtomobili, in neposredno vpliva na izračun BDP, zabeležil 0,4 % rast, kar spodbuja optimizem glede vzdržljivosti zasebne potrošnje. Na Kitajskem so maloprodajni rezultati presenetili navzgor, k čemur so pripomogle nadaljnje fiskalne spodbude. Šibkost nepremičninskega sektorja pa ostaja osrednja težava kitajskega gospodarstva – cene stanovanj še naprej padajo, aktivnost na trgu pa ostaja nizka. Na evropskih tleh pa se je razpoloženje med nemškimi vlagatelji junija občutno izboljšalo. Indeks ZEW, ki meri gospodarska pričakovanja za prihodnjih šest mesecev, je poskočil na 47,5 točke (s 25,2 v mesecu maju), kar kaže na večji optimizem po nedavni potrditvi obsežnih davčnih spodbud nemške vlade. Ocena trenutnih gospodarskih razmer se je sicer nekoliko izboljšala, a ostaja pod dolgoletnim povprečjem.

Trg ameriških državnih obveznic je pretekli teden na račun geopolitičnih negotovosti in razočaranj v gospodarskih podatkih beležil pozitivne donosnosti, saj so zahtevane stopnje donosnosti upadle na večjem delu krivulje. Tudi obveznice podjetij z višjo bonitetno oceno so dosegle rast vrednosti, nova izdajateljska aktivnost pa je bila nadpovprečno povpraševana.

Čez vikend je prišlo do ameriškega napada na več iranskih jedrskih tarč, kar dodatno zaostruje že tako napeto geopolitično situacijo na Bližnjem vzhodu. Ključno tveganje za globalno gospodarstvo ostaja morebitna motnja v oskrbi z nafto, predvsem prek strateško pomembne Hormuške ožine, skozi katero se prevaža približno petina svetovne nafte. Čeprav bi morebitno dolgotrajno zaprtje ožine lahko imelo resne posledice za svetovne energetske trge, analitiki ocenjujejo, da je verjetnost takšnega scenarija trenutno razmeroma nizka. Tudi borzni trgi so za zdaj ohranili relativno miren ton, kar nakazuje na to, da vlagatelji dogajanje za zdaj dojemajo predvsem kot vir kratkoročne negotovosti in ne kot sprožilec večje sistemske krize.