Skoči na vsebino
Krovni sklad NLB Skladi
Upravljamo 20 podskladov z različnimi naložbenimi priložnostmi.
Vsi podskladi
Načini varčevanja v skladih
Lahko varčujete postopno z mesečnimi vplačili ali enkratno.
Več o načinih varčevanja
Izberite vaš naložbeni cilj
Individualno upravljanje
Visoko specializirana finančna storitev, prilagojena vašim individualnim potrebam
Več o individualnem upravljanju
Upravljanje med skladi
Kombinacija davčnih ugodnosti, ki jih ponuja varčevanje v podskladih ter prilagodljivost in odzivnost, ki ju ponuja individualno upravljanje
Več o upravljanju med skladi
Zeleni prehod I, Specialni investicijski sklad
Več o naložbi
Ste na začetku naložbene poti?
Ključne informacije in znanja za naložbe v vzajemne sklade
Oglejte si nasvete
Želite vedeti več?
Pregled in analiza ključnih dogodkov na finančnih trgih
Oglejte si analize trga
NLB Skladi Zapri menu
Skladi
Podskladi
Pomoč
Varčevanje
Upravljanje premoženja
Alternativni skladi
Nasveti in analize
Kaj je vzajemni sklad?
06. 01. 2025
Ta članek je del publikacije Analitski pregled, letnik 17, št. 1, januar 2025.
Po našem osnovnem scenariju se bo globalna gospodarska rast nadaljevala tudi v letu 2025. V razvitem svetu bodo glavni motor gospodarske rasti Združene države Amerike, medtem ko bo rast v Evropski uniji večinoma skromnejša.
Ključni dejavniki gospodarske rasti bodo dobro razpoložen potrošnik, nadaljevanje državnega trošenja, zniževanje obrestnih mer s strani večine ključnih centralnih bank ter predvidoma tudi znižanje davkov in uvedba novih tržnih reform. Kljub temu bomo, podobno kot letos, opazili velike razlike v stopnjah rasti med posameznimi državami. Glede na to, da ne pričakujemo globalnega gospodarskega pregrevanja in da trenutno ni na vidiku novih ponudbenih šokov, v prihodnjih četrtletjih ne predvidevamo pomembnejše rasti inflacije.
Gospodarska rast v ZDA bo po napovedih ameriške centralne banke (Fed) v letu 2024 znašala 2,5 %1, v letu 2025 pa naj bi se znižala na 2,1 %. Ključni prispevek k rasti bo imela zasebna potrošnja, ki trenutno predstavlja približno 70 % ameriškega BDP. Ob solidni gospodarski rasti v zadnjih dveh letih in upadajoči inflaciji ameriški delavci uživajo precej višjo realno rast plač, kot so je bili deležni pred pandemijo. Poleg tega se ameriški potrošnik od finančne krize leta 2008 postopno razdolžuje in je danes najmanj zadolžen v zadnjih 25 letih, merjeno z razmerjem med dolgom in razpoložljivim dohodkom. Visoke cene nepremičnin in rekordne vrednosti delniških tečajev na ameriški borzi dodatno krepijo občutek večjega bogastva, kar bi lahko še spodbudilo prihodnjo potrošnjo.
Rastoča produktivnost dela, ki je po pandemiji doživela pospešek, pozitivno vpliva na gospodarsko rast. Razlogi za nadaljevanje višje rasti produktivnosti vključujejo nadpovprečna vlaganja v raziskave in razvoj ter razcvet podjetništva; po pandemiji se namreč v ZDA vsako leto ustanovi od 30 % do 45 % več podjetij kot pred pandemijo.
V letu 2025 pričakujemo pozitivne vplive na gospodarsko rast tudi zaradi višje državne potrošnje, predvidenega znižanja davkov in debirokratizacije javnega ter zasebnega sektorja.
Med tveganji za nadaljevanje gospodarske rasti v ZDA je treba izpostaviti morebitno ustavitev trenda zniževanja inflacije, kar bi lahko vplivalo na spremembo denarne politike Fed-a. Prav tako predstavlja tveganje poslabšanje razmer na trgu dela, ki ima pomemben vpliv na zasebno potrošnjo.
Organizacija OECD napoveduje 0,8 % gospodarsko rast v EU za leto 2024 ter 1,3 % v letu 2025. Razlogi za nižjo gospodarsko rast in produktivnost dela v primerjavi z ZDA so številni. Vztrajanje pri večji proračunski uravnoteženosti ob ponavljajočih se političnih krizah ter odsotnost finančne in bančne unije bo onemogočalo zadovoljivo financiranje gospodarske rasti. Gospodarska rast bo v letu 2025 spodbujena predvsem s poceni denarjem, ki ga bo zagotavljala vse ohlapnejša denarna politika ECB.
Napačna energetska politika povzroča višje stroške električne energije, kar zmanjšuje dobičkonosnost evropskih podjetij v proizvodnem sektorju in bi lahko tudi v letu 2025 prispevala k selitvi dela proizvodnje izven EU.
Kitajska je dosegla raven razvoja, kjer proizvode, ki jih je prej kupovala v EU, zdaj izdeluje sama, nekatere pa celo izvaža v EU po konkurenčnejših cenah. Med njimi še posebej izstopa kitajska avtomobilska industrija, ki bo v prihodnjih letih pomembno preoblikovala globalni avtomobilski trg.
Tveganje za EU predstavlja tudi vojna v Ukrajini. Leta zniževanja obrambnih izdatkov pri večini članic EU so se v zadnjih letih izkazala za veliko napako. Nadaljnja krepitev evropske obrambe je nujna za zmanjšanje strateških tveganj, hkrati pa bo pozitivno vplivala na del evropskega proizvodnega gospodarstva.
Vpliv morebitnih carin na evropsko gospodarstvo ostaja dokaj nepredvidljiv. Anketni podatki iz ZDA kažejo, da carine med ameriškimi volivci niso med prednostnimi vprašanji, zato Donald Trump verjetno ne bo pod pritiskom, da brezkompromisno uvede carine na uvozne proizvode. Namesto tega jih bo verjetno uporabljal pragmatično kot pogajalsko orodje.
V letu 2025 v povprečju pričakujemo podobno gospodarsko rast kot v letu 2024. Kitajsko gospodarstvo, ki se sooča z razdolževanjem nepremičninskega sektorja in zelo slabo razpoloženim potrošnikom, bodo pomembno zaznamovale morebitne carine, uvedene s strani ZDA, ter močnejša vrednost ameriškega dolarja. Kitajska vlada bo poleg ohlapnejše denarne politike v letu 2025 sprejela tudi več fiskalnih ukrepov za stabilizacijo gospodarstva. Pričakujemo, da se bo gospodarska rast Kitajske, ocenjena na 4,8 % v letu 2024, v letu 2025 nekoliko znižala.
Potencialna trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko predstavlja tveganje predvsem za Kitajsko in nekatere njene trgovinske partnerice. Kljub temu bi lahko imela trgovinska vojna med velesilama pozitiven vpliv na gospodarsko rast Indije in Indonezije, saj naj bi nekatera zahodna podjetja v letu 2025 preselila proizvodne obrate s Kitajske v ti dve državi. Po napovedih švicarske banke UBS naj bi indijsko gospodarstvo v letu 2025 doseglo 6-odstotno gospodarsko rast, medtem ko naj bi gospodarska rast Indonezije znašala 5 %.
Slabše obete glede stopnje rasti BDP ima brazilsko gospodarstvo. Po oceni organizacije OECD naj bi se namreč gospodarska rast, tudi zaradi vlade, ki ni naklonjena tržnemu gospodarstvu, znižala z ocenjenih 3,2 % v letu 2024 na 2,3 % v letu 2025. Povsem drugačna zgodba pa se napoveduje za argentinsko gospodarstvo, ki se ne sooča več s previsoko inflacijo in je pravkar izšlo iz globoke recesije. OECD pričakuje, da bo gospodarska rast v Argentini v letu 2024 znašala -3,8 %, v letu 2025 pa naj bi dosegla 3,6 %.
____________________________________________________________________
1https://www.federalreserve.gov/monetarypolicy/fomcprojtabl20241218.htm
Namestnik direktorja sektorja investicijskih skladov
Vsi članki avtorja
Prijavite se na e-novice
Vaša privolitev je v skladu z Informacijo o varstvu osebnih podatkov v družbi NLB Skladi in velja do preklica ter jo lahko pisno prekličete kadarkoli na sedežu družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov dpo@nlbskladi.si. Dokument Informacija o varstvu osebnih podatkov se nahaja na tej povezavi.
Spremljajte nas
Preko družbenih omrežij ste lahko najhitreje obveščeni o ključnih dogodkih. Sledite nam preko:
Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.