03. 06. 2013

Vlagatelji na ameriške ter evropske kapitalske trge so bili minuli teden pod vplivom predsednika Ameriške centralne banke (FED), ki je dejal, da bodo v primeru izboljšanja gospodarske klime zmanjšali obseg kupovanja obveznic. V Evropi je odmeval tudi podatek o povišanju brezposelnosti v evroobmočju.

RegijaV zadnjem tednu (24.5.2013-31.5.2013)*Letos (31.12.2012 - 31.5.2013)*
Svet - MSCI World* -1,79% +11,88%
ZDA - S&P 500* -1,54% +16,33%
Evropa - DJ STOXX 600* -0,81% +7,58%
Japonska - Topix* -5,12% +14,91%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* -2,13% -2,72%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Pretekli teden se je v ZDA začel obetavno, saj se je potrošniško zaupanje povzpelo na najvišjo raven od leta 2008, cene stanovanj pa so se zvišale bolj od pričakovanj analitikov. Ti podatki so še dodatno utrdili mnenje o nadaljevanju okrevanja ameriškega gospodarstva, saj je potrošnik zelo pomemben člen robustnosti ameriškega gospodarskega okrevanja, kjer potrošnja predstavlja 70 % bruto domačega proizvoda (BDP). Nepremičninski sektor v zadnjem letu močno okreva, kar je razvidno tako iz števila pričetih gradenj, gradbenih dovoljenje ali pa skoraj 11 % rasti cen stanovanj in hiš Američanov (indeks Case-Shiller 20). Nekoliko ironično je, da so dobri gospodarski podatki vnesli tudi nekaj negotovosti na ameriški borzni trg, razlog pa tiči prav v nedavni FED-ovi napovedi, da bodo zmanjšali monetarne spodbude, v kolikor bi se gospodarsko stanje v ZDA znatneje izboljšalo, to pa bi lahko negativno vplivalo na prihodnjo gospodarsko rast. Rahlo je razočaral dvig števila novih prosilcev za nadomestilo za brezposelnost, a tokratni tedenski podatek ni bistveno vplival na razpoloženje vlagateljev, saj trg dela že od leta 2010 kaže znake okrevanja.

Evropske borze so minuli teden ponovno pristale v negativnih številkah. Evropski trg dela, za razliko od ameriškega in japonskega, še vedno ne kaže znakov okrevanja, saj se stopnja brezposelnosti v evroobmočju od sredine leta 2011 vztrajno povečuje in je v aprilu znašala rekordnih 12,2 %. V zadnjem letu je tako po podatkih Eurostata brez dela ostalo dodatnih 1,6 milijona prebivalcev držav s skupno valuto. Na nizkem nivoju ostaja tudi potrošnikovo zaupanje evroobmočja. Vse to povečuje pritisk na Evropsko centralno banko (ECB), naj svoja prizadevanja za stabilizacijo evropskega gospodarstva še okrepi. ECB je sicer že maja znižala referenčno obrestno mero na 0,5 %, pri čemer je guverner ECB Mario Draghi zagotovil, da so v primeru slabšanja gospodarske klime pripravljeni na dodatne spodbujevalne ukrepe. Inflacija evroobmočja se je maja nekoliko povečala in znaša 1,4 %, a je še vedno precej pod ciljno vrednostjo 2 %. Nekoliko bolj razveseljiva je bila uspešna prodaja italijanskih obveznic, saj je Italija izpolnila zastavljeni cilj prodaje 5,75 milijarde evrov 5- in 10-letnih obveznic. Kljub temu je obrestna mera na italijanske obveznice poskočila na 3-mesečni vrh. Tako bo morala za 10-letne obveznice plačati 4,14 % obrestno mero, medtem ko je marca lani za izdajo 10-letnih obveznic plačala le 3,94 %.

Kitajsko gospodarstvo se še naprej ohlaja, saj je v prvem četrtletju letos na letni ravni zraslo le za 7,7 %, kar je celo manj, kot znaša lanskoletna rast (7,8 %), ki je bila najnižja v zadnjih 13 letih. Novi kitajski predsednik Xi Jinping je tako že oznanil več reform, med drugim olajšanje pritoka tujega kapitala in privatizacijo. Minuli teden je povedal, da so že sprejeli določene davčne ukrepe, ki bodo razbremenili gospodarstvo, po drugi strani pa je sporočil, da nameravajo izvesti tudi več ukrepov, namenjenih varovanju okolja, četudi bo to na kratki rok škodovalo gospodarski rasti.

Tečaj delnice italijanskega proizvajalca avtomobilov Fiat je prejšnji teden porasel za 8,2 % in je na najvišjih nivojih v zadnjih dveh letih. Rast tečaja je predvsem posledica špekulacij, da bo Fiat do konca leta zaključil združitev z ameriškim Chryslerjem. Trenutno ima Fiat v lasti dobrih 58 % Chryslerja, pri bankah pa se trudi pridobiti dodatnih 10 milijard dolarjev posojila za nakup preostalega deleža. Z združitvijo želijo povečati svojo konkurenčnost, s čimer bi se lahko spopadli z avtomobilskimi giganti, kot so Toyota, General Motors in Volkswagen. 

Nazaj