Skoči na vsebino
Krovni sklad NLB Skladi
Upravljamo 20 podskladov z različnimi naložbenimi priložnostmi.
Vsi podskladi
Načini varčevanja v skladih
Lahko varčujete postopno z mesečnimi vplačili ali enkratno.
Več o načinih varčevanja
Izberite vaš naložbeni cilj
Individualno upravljanje
Visoko specializirana finančna storitev, prilagojena vašim individualnim potrebam
Več o individualnem upravljanju
Upravljanje med skladi
Kombinacija davčnih ugodnosti, ki jih ponuja varčevanje v podskladih ter prilagodljivost in odzivnost, ki ju ponuja individualno upravljanje
Več o upravljanju med skladi
Zeleni prehod I, Specialni investicijski sklad
Več o naložbi
Ste na začetku naložbene poti?
Ključne informacije in znanja za naložbe v vzajemne sklade
Oglejte si nasvete
Želite vedeti več?
Pregled in analiza ključnih dogodkov na finančnih trgih
Oglejte si analize trga
NLB Skladi Zapri menu
Skladi
Podskladi
Pomoč
Varčevanje
Upravljanje premoženja
Alternativni skladi
Nasveti in analize
Kaj je vzajemni sklad?
14. 11. 2016
Muhasto obnašanje v kampanji novega ameriškega predsednika se je po tem, ko je postajalo čedalje bolj jasno, da bo Donald Trump novi voditelj največjega gospodarstva, preneslo tudi na finančne trge. Trenuten sklep vlagateljev: Trump je dober za ameriško gospodarstvo in manj dober za trge v razvoju.
+2,65 %
-7,74 %
+6,98 %
* donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.
Zaradi predhodnih senzacionalnih izjav, med drugim tudi o protekcionističnih reformah, je izvolitev Donalda Trumpa vnesla negotovost na kapitalske trge, kaj dejansko njegova zmaga pomeni za ameriško in nenazadnje svetovno gospodarstvo. Skupno vsem tovrstnim pojavom (Brexit, izvolitev Trumpa ...) je, da delujejo proti povečevanju globalizacije, kar ima zaradi negativnega vpliva na bogastvo narodov lahko negativen vpliv na kapitalske trge. Posledično so ameriške terminske pogodbe takoj po volitvah nakazovale na skoraj 6 % znižanje tečajev ameriških delnic. Hkrati se je zahtevana donosnost 10-letnih ameriških državnih obveznic zaradi pričakovanj o nižji prihodnji gospodarski rasti znižala s skoraj 1,9 % proti 1,7 %, kar je znižalo tudi vrednost dolarja glede na evro. Še slabše se je zaradi strahu o spremembi trgovinskih sporazumov (denimo NAFTA) godilo mehiškemu pesu, ki je proti dolarju v nekaj urah izgubil približno 12 % vrednosti.
Da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, in da so podobne čustvene reakcije vlagateljev velikokrat zgolj odlična nakupna priložnost, se je pokazalo v nadaljnjem trgovanju. Ameriški predsednik – ne glede na to, koliko se o tem piše in razpravlja – ima namreč omejeno moč in praktično zgolj potrjuje ekonomsko politiko, ki jo določa kongres. Hkrati so se kapitalski trgi od bombastičnih predvolilnih izjav po tonu sprave, ki je bil viden pri Trumpu ob rokovanju s Hillary Clinton, usmerili k napovedani ekonomski politiki, ki je pozitivna za okrevanje največjega gospodarstva. Ta predvideva povečanje investicij v infrastrukturo, višje javne izdatke za vojaške namene in znižanje davkov za podjetja, ki so s 35 % davčno stopnjo pred raznimi olajšavami med najvišjimi v razvitem svetu. Hkrati bi izjemno pozitiven učinek na ameriško gospodarstvo imel enkratni 10 % davek za priliv v tujini ustvarjenih preteklih dobičkov ameriških družb, ocenjenih na približno 2.000 milijard dolarjev, nazaj v ZDA, pa tudi manjša regulacija, posebno v finančnem sektorju. Posledično so bile ameriške delnice, ki so dan po volitvah kljub klavrnemu začetku zaključile v dolarjih dober odstotek višje, zmagovalec preteklega tedna. Po donosnosti so skladno z zapisanim poleg biotehnoloških delnic, ki bodo pod Trumpom manj na udaru pri postavljanju cen zdravil, med drugim pozitivno izstopale finančne in industrijske delnice ter delnice jeklarjev.
Pričakovanja o višji gospodarski rasti in posledičnem dvigu inflacijskih pričakovanj ter hitrejšem dvigovanju ključne obrestne mere pod republikanskim predsednikom in senatom so v nadaljevanju tedna dvignila tečaj ameriškega dolarja glede na evro proti 1,08 in zahtevano donosnost 10-letnih ameriških državnih obveznic proti 2,2 %, oboje na 10-mesečni vrh. Premik pri obrestnih merah se je zgodil tudi v evrskem območju: zahtevana donosnost 10-letnih nemških državnih obveznic, ki je bila še pred mesecem pri 0 %, je v preteklem tednu dodatno zrasla, in sicer nad 0,3 %.
Poraženec ameriških predsedniških volitev so bili nedvomno trgi v razvoju. Višje obrestne mere v ZDA v kombinaciji z močnejšim ameriškim dolarjem, kar navadno ustvarja pritisk na surovine in s tem na surovinske države s trgov v razvoju, povzročajo umik dela kapitala s trgov v razvoju v razviti svet in posledično kratkoročne prodajne pritiske zaradi selitve t.i. vročega kapitala. Hkrati bi na gospodarstva razvijajočih se trgov dodatno negativno vplivali tudi morebitni protekcionistični ukrepi pri omejevanju uvoza v ZDA.
Vlagatelji so bili po volitvah, z izjemo nekaj prvih ur, usmerjeni predvsem na pozitivne učinke napovedanih ukrepov novega ameriškega predsednika na tamkajšnje gospodarstvo. Pri tem so zanemarili najavljene protekcionistične ukrepe in bolj restriktivno imigrantsko politiko kot zgolj predvolilne obljube. Morebiten zasuk k slednjim pa bi zaradi negativnega učinka na globalno gospodarstvo najverjetneje znova prestrašil trge.
CFA, FRM, vodja analiz
Vsi članki avtorja
Prijavite se na e-novice
Vaša privolitev je v skladu z Informacijo o varstvu osebnih podatkov v družbi NLB Skladi in velja do preklica ter jo lahko pisno prekličete kadarkoli na sedežu družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov dpo@nlbskladi.si. Dokument Informacija o varstvu osebnih podatkov se nahaja na tej povezavi.
Spremljajte nas
Preko družbenih omrežij ste lahko najhitreje obveščeni o ključnih dogodkih. Sledite nam preko:
Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.