30. 12. 2021

Leto 2021 se počasi poslavlja, z naložbenega vidika pa ga lahko ocenimo za zelo uspešnega. Delniški trg, ki smo mu za leto 2021 dali prednost pred obveznicami in vezanimi depoziti, je namreč do sredine decembra vlagatelje, ki so svoje premoženje razpršili globalno, nagradil z več kot 25-odstotno evrsko donosnostjo (vključujoč reinvestirane neto dividende). Spopad z višjo volatilnostjo na kapitalskih trgih ter strahovi glede okrevanja, ki jih je prinesla pandemija koronavirusa, se je torej obrestoval.

Trmasta korona

Izrazito hiter odziv znanosti na pojav koronavirusa v letu 2020 je z razvojem cepiv do konca omenjenega leta vlagatelje navdal s pričakovanji, da bo v letu 2021 virus postal le še bežen spomin. A virus je očitno imel svoje načrte. Številne mutacije so v kombinaciji z odzivi držav poskrbele za nemalo težav v realnem sektorju. Zapore in omejitve, povezane z obvladovanjem širjenja virusa, so pripeljale do (vsaj občasno) omejene ponudbe določenih proizvodov in storitev, pojavila so se ozka grla v dobavnih verigah. Olje na žerjavico je prilil še zastoj transporta proizvodov med vzhodom in zahodom zaradi nasedle ladje v Sueškem prekopu, situacijo pa so dodatno začinila še pomanjkanje delovne sile v nekaterih panogah ter geopolitična tveganja.

Ocenjujemo, da bodo gospodarske razmere tudi v letu 2022 pod vplivom zgoraj omenjenih dejavnikov, saj je potreben čas, da se neravnovesja odpravijo. A to ne pomeni nujno, da bodo donosnosti finančnih instrumentov podpovprečne ali negativne. Kapitalski trgi namreč predstavljajo stičišče številnih pričakovanj glede prihodnjega poslovanja družb, pri čemer posamezno leto predstavlja le eno izmed številnih etap.

Vrednotenje in Inflacija

Zgoraj opisane težave v realnem sektorju so skupaj z ekspanzivno denarno in fiskalno politiko pripeljale do pojava višje inflacije, ki negativno vpliva na realno donosnost naložb. Le-ta pa bi morala biti ključno merilo, saj upošteva tudi morebitno izgubo kupne moči. Zadnje ocene Sloveniji za leto 2022 napovedujejo povprečno inflacijo v višini 3,8 %, kar preprosto povedano pomeni, da bo bankovec za 100 EUR čez eno leto realno vreden le malo več kot 96 EUR.

Zadnji kamenček v mozaiku sprejemanja odločitve, katerim osnovnim vrstam premoženja (denarna sredstva (vezani depoziti), obveznice in delnice) se splača v letu 2022 izpostaviti bolj in katerim manj, pa predstavljajo trenutna vrednotenja oziroma potencialne donosnosti. Pri najbolj varni naložbeni kategoriji, ki jo predstavljajo kratkoročni vezani depoziti, lahko vlagatelj v prihodnjih 12 mesecih v povprečju računa na ničelno ali celo negativno nominalno donosnost za tiste z nekaj več prihranki. Upoštevaje zgoraj omenjeno pričakovano inflacijo v Sloveniji za leto 2022 to pomeni, da bo vlagatelj svoje premoženje s tako naložbo oplemenitil realno za približno -3,7 %, pri čemer ta izračun ne upošteva morebitnega dodatnega negativnega učinka zaračunavanja nadomestil za visoka stanja denarnih sredstev (t.i. negativnih obresti).

 

Precej navzgor omejena so tudi izhodišča pri dolgoročnih varnih obveznicah. Pričakovana donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice na letni ravni nominalno znaša -0,4 %, slovenske pa +0,2 %. Po upoštevanju pričakovane slovenske inflacije v 2022 bosta omenjeni relativno nizko tvegani naložbi ustvarili realno donosnost med -3,6 % in -4,2 %. Podjetniške obveznice predstavljajo naslednji korak na lestvici tveganosti. Pričakovana donosnost do dospetja košarice evrskih podjetniških obveznic naložbenega razreda s povprečno dospelostjo 5,5 let znaša nominalno 0,4 % oziroma realno -3,4 %.

Zadnjo osnovno naložbeno kategorijo predstavljajo delnice. Od razpršenega portfelja delnic globalnih družb si vlagatelj v letu 2022 lahko obeta 2,0 % pričakovano nominalno dividendno donosnost (realno -1,8 %), ki tako že sama presega pričakovano donosnost prej omenjenih naložbenih kategorij. Postopno zmanjševanje monetarnih spodbud centralnih bank bo pozitivno vplivalo na umiritev inflacijskih pritiskov, medtem ko bo umik fiskalnih spodbud pripeljal tudi do vrnitve določenih ljudi na trg dela. Pričakovana endemičnost koronavirusa v 2022 bo po naši oceni tlakovala pot v postopno odpravo neravnovesij na ponudbeni strani, kar bo le še dodaten veter v hrbet pri obvladovanju inflacijskih pritiskov, pri tem pa ocenjujemo, da bo zmanjševanje omenjenih inflacijskih pritiskov delno omejila (močna) potrošnja, ki je trenutno zaradi težav z dobavo, višjih cen ali pa zaradi ukrepov okrnjena. Pričakujemo, da bo kombinacija omenjenih elementov pozitivno vplivala na rast tečajev delniških naložb, s čimer bo izhodiščna dividendna donosnost še dodatno okrepljena. Ocenjujemo sicer, da bo rast tečajev delniških družb zmerna in pod zgodovinskim povprečjem, saj vrednotenja delniških trgov niso izrazito ugodna (razmerje med ceno in pričakovanim dobičkom na delnico povprečnega globalnega podjetja za leto 2022 znaša 18), a so vseeno opazno nižja kot pred visokimi padci pred 14 oziroma 20 leti.

Kam s prihranki?

Delnice kot najbolj tvegana naložbena kategorija na absolutni ravni sicer niso najbolj poceni, so pa relativno v primerjavi s preostalimi osnovnimi naložbenimi kategorijami (državne in podjetniške evrske obveznice ter denarna sredstva oziroma vezani depoziti) opazno bolj ugodno vrednotene, zato smo jim s taktičnega vidika za leto 2022 bolj naklonjeni kot obveznicam in vezanim depozitom. 

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ta članek je del publikacije Analitski pregled, letnik 14, št. 1, december 2021.

Vljudno vabljeni k prebiranju ostalih člankov publikacije:

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

Rok Keber
Rok Keber

CFA, direktor sektorja za nadzor nad tveganji

Vsi članki avtorja