14. 07. 2025

V preteklem tednu je ponovno odjeknilo nekaj novic, povezanih z ameriškimi carinami. Zaenkrat se zdi, da trgi na njih niso pretirano burno reagirali. Zgodovinski mejnik je dosegla delnica Nvidie, ki je postala prvo podjetje v zgodovini, katerega tržna kapitalizacija je presegla 4.000 milijard dolarjev.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (04.07.2025 – 11.07.2025)	Donosnost letos* (31.12.2024 – 11.07.2025)
Svet - MSCI World	+0,37%	-2,32%
ZDA - S&P 500	+0,23%	-5,12%
Evropa - DJ STOXX 600	+1,15%	+10,63%
Japonska - Topix	-1,41%	-2,59%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+4,15%	+2,30%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

Vir: Bloomberg

Ameriški borzni indeksi so teden zaključili skoraj nespremenjeni. Indeks S&P 500 je petkovo trgovanje končal pri 6.259,75 točkah, kar je praktično tam, kjer je začel v ponedeljek, gledano v lokalni valuti. Glede na napovedane carine, ki jih je objavila ameriška administracija, je to razmeroma dober rezultat. Te objave so bile namreč zelo podobne tistim iz aprila, ki so povzročile precejšnje padce tečajev delnic. Zdi se, da so trgi postali nekoliko bolj odporni na ponavljajoče se carinske napovedi. Res pa je, da je ameriški predsednik najbolj udarne carine (30 % na blago iz Evropske unije in Mehike) objavil šele med vikendom, ko so bile borze zaprte. Uvedene so bile tudi uvozne carine na baker v višini 50 %, kar je povzročilo rast cen bakra v ZDA in pozitivno vplivalo na delnice ameriških proizvajalcev te kovine. Na globalne cene pa večjega vpliva ni bilo. Ameriški predsednik je okrepil pritisk na centralno banko (Fed) glede znižanja obrestnih mer. Iz zapisnikov sej je razvidno, da znotraj FED ni enotnega stališča glede znižanja – ne o časovnem okviru ne o tem, ali je ukrep sploh potreben. Jasnih znakov za znižanje obrestnih mer tudi ni razbrati iz makroekonomskih objav. Podatki s trga dela so bili boljši od pričakovanj, povečalo se je tudi kreditiranje za nakup nepremičnin. Presenetila je novica, da je bil ameriški proračun junija v presežku, kar pripisujejo večjim carinskim prihodkom – prvič po juniju leta 2017. Kljub temu se je donosnost 10-letnih obveznic zvišala in konec tedna znašala 4,41 %.

Med posameznimi panogami se je v preteklem tednu dobro odrezal tehnološki sektor. Tehnološki indeks NASDAQ je teden zaključil 0,46 % višje. Med tehnološkimi delnicami je največ pozornosti pritegnila Nvidia, ki je dosegla tržno kapitalizacijo 4.000 milijard dolarjev. Za dodatnih 1.000 milijard vrednosti je potrebovala nekaj več kot eno leto. Čeprav so se v začetku leta pojavljali dvomi, je zdaj vse bolj jasno, da povpraševanje po njihovih čipih ostaja močno, vlaganja v umetno inteligenco pa se nadaljujejo in celo krepijo.

Evropski borzni indeksi so teden zaključili pozitivno. Indeks STOXX 600 je teden sklenil pri 547,34 točke, kar predstavlja 1,17-odstotno rast v primerjavi z začetkom tedna. Opazno izjemo je predstavljala delnica norveškega proizvajalca iz obrambne industrije Kongsberg, ki je ob objavi nekoliko šibkejših pričakovanj izgubila kar 17 % vrednosti. Makroekonomske objave v Evropi niso prinesle večjih presenečenj. Največ jih je bilo povezanih z indeksom cen življenjskih potrebščin, ki je bil v več evropskih državah skladen s pričakovanji in tudi s ciljno inflacijo Evropske centralne banke v višini 2 %.

Na Japonskem so se delnice v preteklem tednu v povprečju pocenile. Indeks Nikkei je teden sklenil z 0,61-odstotnim padcem, kar analitiki pripisujejo napovedim o uvedbi 25-odstotnih ameriških carin s 1. avgustom. Relativno umirjen odziv trga nakazuje, da vlagatelji računajo na dodatna pogajanja in morebitno omilitev ukrepov. Podobne carine so bile napovedane tudi za Južno Korejo, kjer pa je trg reagiral pozitivno – indeks je porasel za 3,98 %. Na Kitajskem se je indeks cen proizvajalcev, ki meri povprečno spremembo prodajnih cen, ki jih domači proizvajalci prejmejo za svoje izdelke, znižal za 3,6 %, kar je več od pričakovanj. To je spodbudilo pričakovanja po dodatnih spodbujevalnih ukrepih oblasti in posledično rast cen delnic.