01. 09. 2007

Za naložbe v visokorastoča gospodarstva se pričakujejo in zahtevajo višje donosnosti, vendar se morajo vlagatelji zavedati, da je nadpovprečno donosnost mogoče doseči le ob hkratnem sprejemanju nadpovprečnega naložbenega tveganja.

Pojem razvijajoči se trgi (emerging markets) se je v splošnem uveljavil za države s srednje visokim bruto družbenim proizvodom (približno 7 tisoč EUR na prebivalca) in slabše razvitim kapitalskim trgom. Te države praviloma v zadnjih dveh desetletjih dosegajo nadpovprečno visoke stopnje gospodarske rasti, a so jih (zlasti v drugi polovici prejšnjega stoletja) pestile številne zaporedne finančne krize. Kljub temu je v zadnjih letih mnogim državam v razvoju uspelo doseči presežek v tekočem delu plačilne bilance, zmanjšati letno stopnjo inflacije pod 5 odstotkov in zmanjšati, v nekaterih primerih pa celo odpraviti, fiskalni dolg. Letna gospodarska rast Kitajske, največje države v razvoju, je v zadnjih nekaj letih celo presegla 10 % in tudi obeti za bližnjo prihodnost ostajajo optimistični. Medtem ko se za naslednji leti za razvite države napoveduje približno 2 % realna gospodarska rast, znaša napoved povprečne gospodarske rasti za razvijajoče se trge skoraj 7 % (glej tabelo spodaj). Poudariti je treba, da med gospodarsko rastjo in rastjo delniških tečajev na tovrstnih trgih pogosto ni povezave, vendar pa visoka gospodarska rast ob drugih uravnoteženih gospodarskih kazalcih vpliva na višje zaupanje investitorjev in nižanje premij za tveganje ter posledično prilive tujega kapitala, ki se delno preliva tudi na lokalne borze.

Napovedi realne stopnje gospodarske rasti
Napovedi realne stopnje gospodarske rasti

V državah v razvoju živi približno štiri petine svetovnega prebivalstva, ki mu ob hitri gospodarski rasti raste kupna moč. Ta bo še naprej spodbujala potrošnjo, kar bo pozitivno vplivalo na dobičke podjetij, ki poslujejo v teh državah. Pozitiven vpliv na dobičke družb ima tudi globalizacija, ki omenjenim družbam omogoča vstop na trge drugih razvijajočih se držav in zlasti razvitih držav. Poleg pričakovanj glede višje potrošnje in globalizacije velja omeniti tudi naraščanje svetovnega povpraševanja po naravnih virih. Dve tretjini nahajališč čedalje bolj dragocenih naravnih virov je namreč v razvijajočih se državah, in dokler bo svetovna gospodarska rast na trenutnih nivojih, se za ceno naravnih virov in s tem za dobičke podjetij ni pretirano bati.

Koristi dodatne razpršitve

Delnice izdajateljev iz visokorastočih gospodarstev vlagatelju prinašajo višjo pričakovano donosnost kot delnice na razvitih kapitalskih trgih. Pomembnejši razlog za investiranje na te trge pa je, da je stopnja povezanosti donosnosti tamkajšnjih delnic z donosnostjo delnic na razvitih kapitalskih trgih do tretjine nižja, kot to velja za stopnjo povezanosti donosnosti med posameznimi razvitimi kapitalskimi trgi. Vlagatelji imajo zato možnost, da pričakovano donosnost celotnega delniškega premoženja kljub sicer višjemu naložbenemu tveganju naložb na te trge gledano v izolaciji povišajo, ne da bi zaradi tega povišali naložbeno tveganje celotnega delniškega premoženja. Seveda to velja le v primeru, da se tovrstne naložbe v portfelj vlagatelja vključijo v zmerni meri (do 10 ali največ 15 odstotkov).

Vzajemni sklad NLB Skladi

Visokorastoča gospodarstva sredstva nalaga globalno in dobro razpršeno v različne gospodarske panoge. Visoka stopnja razpršitve naložb je pri naložbah na trge v razvoju glede na razvite kapitalske trge še dodatno pomembna, prav tako pa tudi ustrezna analitska presoja.

Ciljna geografska sestava naložb vzajemnega sklada NLB Skladi - Visokorastoča gospodarstva
Ciljna geografska sestava naložb vzajemnega sklada NLB Skladi - Visokorastoča gospodarstva

Matej Mazi, upravitelj premoženja NLB Skladi, d.o.o.

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

mag. Matej Mazi, CFA
mag. Matej Mazi, CFA

vodja upraviteljev

Vsi članki avtorja