30. 06. 2025
Za nami je teden pozitivnega razpoloženja na kapitalskih trgih, ki so ga spodbudili številni ključni dejavniki. Umiritev geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu, kapitalskemu trgu prijaznejši ton ameriške centralne banke glede prihodnje denarne politike ter vnovična napoved novega trgovinskega dogovora med ZDA in Kitajsko so skupaj oblikovali spodbudno okolje za vlagatelje.
INDEKS |
Donosnost v zadnjem tednu* (20.06.2025 – 27.06.2025) |
Donosnost letos* |
Svet - MSCI World |
+1,67% |
-3,53% |
ZDA - S&P 500 |
+1,81% |
-6,73% |
Evropa - DJ STOXX 600 |
+1,36% |
+9,82% |
Japonska - Topix |
+1,83% |
-0,41% |
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets |
+1,73% |
+2,47% |
*vključujoč dividende, preračunano v EUR.
Vir: Bloomberg
Pretekli mesec je bila inflacija rahlo višja od pričakovanj. Po podatkih ameriškega urada za ekonomsko analizo (BEA) je osnovni indeks cen osebne potrošnje (core PCE), ki ga Fed uporablja kot glavni merilnik inflacije, maja na letni ravni dosegel 2,7 %, kar je za malenkost nad pričakovanji. Kljub temu je predsednik Feda Jerome Powell v svojem nastopu pred Kongresom nakazal večjo pripravljenost centralne banke za morebitna dodatna znižanja obrestnih mer, če se bodo gospodarske razmere poslabšale. Ocenil je, da bi lahko inflacijski pritiski, povezani z uvedenimi carinami, bili le začasne narave, in poudaril potrebo po nadaljnjem spremljanju podatkov pred sprejemanjem odločitev. Trgi so njegove izjave interpretirali kot premik v smeri bolj prilagodljive denarne politike – medtem ko so še pred tednom dni pričakovali dve znižanji do konca leta, se zdaj med vlagatelji vse glasneje pojavljajo pričakovanja treh znižanj, od katerih bi se prvo lahko zgodilo že julija. Pozitivno razpoloženje na trgih so dodatno podprle novice o napredku v trgovinskih pogajanjih med ZDA in ključnimi svetovnimi partnerji. ZDA in Kitajska, največji svetovni gospodarstvi, naj bi dosegli nov trgovinski dogovor, katerega podrobnosti za zdaj še niso popolnoma znane. Po razpoložljivih informacijah naj bi dogovor med drugim vključeval tudi obnovitev izvoza redkih zemeljskih kovin iz Kitajske v ZDA. Te surovine so strateškega pomena za ameriško tehnološko industrijo, zlasti pri proizvodnji naprednih elektronskih komponent in polprevodnikov. Ob tem je med vlagatelji narasel optimizem, da bi ZDA lahko v kratkem dosegle podobne dogovore tudi z drugimi pomembnimi gospodarskimi partnericami.
Ob začetku tedna je S&P Global objavil, da je gospodarska aktivnost v ZDA junija sicer ostala v območju rasti, a se je dinamika nekoliko upočasnila. Kompozitni indeks PMI je znašal 52,8, kar še vedno odraža zmerno ekspanzijo. Rast je bila pretežno posledica izboljšanja v proizvodnem sektorju, ki je prvič po februarju znova zabeležil pozitivno gibanje, medtem ko se je rast v storitvah nekoliko umirila. Ob tem so analitiki opozorili na naraščajoče stroške, predvsem kot posledico uvedenih carin, kar bi v prihodnjih mesecih lahko predstavljalo dodatno inflacijsko tveganje.
Tudi evropski delniški trgi so se gibali pozitivno, pri čemer je pomemben dejavnik predstavljalo umirjanje geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu. Evropa je zaradi izrazite energetske odvisnosti od tega območja še posebej občutljiva na tovrstne motnje. Med dodatnimi spodbudnimi dejavniki velja izpostaviti zavezo članic Nata o postopnem povečanju obrambnih izdatkov ter obljubo nemške vlade o novih stimulativnih ukrepih za okrepitev gospodarstva. PMI za evroobmočje je v juniju dosegel 50,2, kar formalno kaže na šibko ekspanzijo, vendar podrobnejši vpogled razkriva izrazite razlike med državami članicami. Zlasti francosko gospodarstvo ostaja pod pritiskom – njihov skupni PMI je že deseti mesec zapored pod mejo 50, kar nakazuje nadaljevanje kontrakcije.
Na Kitajskem so trgi pozitivno reagirali na omenjeno dogovorjeno trgovinsko sprostitev z ZDA, ki vključuje nadaljnjo dobavo redkih zemeljskih kovin. Dodaten impulz je prišel s strani umirjanja razmer na Bližnjem vzhodu, saj Kitajska več kot polovico svojih potreb po nafti zadovolji prek dobavnih poti, ki vodijo skozi Hormuško ožino, pri čemer je Iran pomemben dobavitelj. Vseeno pa makroekonomski podatki ostajajo šibki – dobički v proizvodnem sektorju so maja upadli za 9,1 %, kar predstavlja največji mesečni padec od oktobra lani. Statistični urad kot glavna razloga navaja nadaljnje oslabitev domačega povpraševanja ter zniževanje cen industrijskih proizvodov, kar krepi tveganje deflacijskih pritiskov.
Kategorije
Avtor članka

Rok Brezigar
Višji upravitelj premoženja