13. 10. 2014

Po daljšem obdobju presenetljivo nizke nihajnosti delniških tečajev se je slednja pretekli teden opazno vrnila na delniške trge. Razloge lahko pripišemo špekulacijam o zmanjševanju denarnih spodbud ameriškemu gospodarstvu, upočasnjeni gospodarski rasti v EU in nekoliko slabšim novicam o poslovanju podjetij.

RegijaV zadnjem tednu (3.10.2014-10.10.2014)*Letos (31.12.2013 - 10.10.2014)*
Svet - MSCI World* -3,87% +6,84%
ZDA - S&P 500* -4,10% +12,51%
Evropa - DJ STOXX 600* -4,05% -2,02%
Japonska - Topix* -2,33% +1,54%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* -1,73% +7,70%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR;

Gospodarsko okrevanje v ZDA se vse bolj odraža na ameriškem trgu dela, kjer je število novih zahtevkov za nadomestila za brezposelnost upadlo na najnižje nivoje po februarju 2006. Kljub vse nižji brezposelnosti pa se na zasedanju ameriške centralne banke Fed niso odločili za hitrejše umikanje denarnih spodbud gospodarstvu. Razloge gre pripisati predvsem upočasnjeni globalni gospodarski rasti, ki bi lahko imela vpliv na nižji ameriški izvoz in nižjim inflacijskim pričakovanjem. Slednja sooblikujejo vse močnejši dolar, ki je Američanom pocenil uvoz, kot tudi vse nižja cena surove nafte, ki je pri 88 USD za sodček na najnižjih nivojih v zadnjih štirih letih. Počasnejše globalno okrevanje in nekoliko višja spremenljivost delniških tečajev pa je marsikaterega investitorja znova usmerila proti varnim naložbam, kot so ameriške državne obveznice. Strošek ameriškega 10 letnega dolga je v preteklem tednu tako upadel na 2,3 %. 

Rusko-ukrajinski oziroma rusko-evropski spor pa se je v preteklem tednu odmevno odrazil na evropskih makroekonomskih podatkih. Uvedene sankcije in nekoliko višja geo politična nestabilnost v regiji je negativno vplivala na obseg trgovinske menjave med Rusijo in Nemčijo ter na splošno razpoloženje v nemškem gospodarstvu in gospodinjstvih. Nemški izvoz se je tako v avgustu, v primerjavi z julijem, znižal za 5,8 %, znižala pa so se tudi industrijska naročila in industrijska proizvodnja. Pretekli teden je tudi Mednarodni denarni sklad objavil navzdol popravljeno napoved globalne gospodarske rasti. Evropi je napovedal tretjinsko verjetnost zdrsa v deflacijo in 40 % verjetnost recesije v letu 2015, še posebej, če ne bodo izvedene dodatne strukturno-varčevalne reforme oziroma se ECB ne bo odločila za ohlapnejšo denarno politiko. 

Negativno donosnost so dosegle tudi naložbe v razvijajoče se trge. Kitajska gospodarska rast se še naprej ohlaja, tako je v soboto v Hamburgu na srečanju z nemško kanclerko Angelo Merkel kitajski premier Li Keqiang napovedal, da bo kitajska gospodarska rast v letošnjem letu znašala 7,5 odstotka. Kljub tveganjem, ki jih predstavljata nepremičninske in finančni sektor, pa se poslovna aktivnost na Kitajskem v letošnjem letu povečuje. Storitvena aktivnost, merjena z indeksom HSBC China Services PMI, je v avgustu in septembru na najvišjih nivojih v zadnjem letu dni. Po sprejetih sankcijah se ohlaja tudi rusko gospodarstvo, kjer pa negativno na donosnost delnic vpliva tudi vse šibkejši Rubelj, ki je v primerjavi z EUR na najnižji vrednosti doslej. 

Pretekli teden je iz družbe Hewlett-Packard prišla novica, da se družba z namenom racionalizacije namerava razdeliti v družbo HP Inc., ki se bo ukvarjala s proizvodnjo osebnih računalnikov in tiskalnikov, ter družbo Hewlett-Packard Enterprise, ki se bo ukvarjala s shranjevanjem podatkov in svetovanjem. Na ta način se želi družba dokončno reorganizirati in prilagoditi vse ostrejši konkurenci na trgu. Začela pa se je tudi sezona objav poslovnih rezultatov v ZDA za tretje letošnje četrtletje. Družba Alcoa je tako v tretjem četrtletju presegla povprečje pričakovanj analitikov tako na ravni prodaje kot tudi na ravni doseženega čistega dobička. Razlogi za dobre poslovne rezultate so predvsem v nižjih cenah rude, višji produktivnosti in v zapiranju nedobičkonosnih delov družbe. Manj obetavne novice pa prihajajo iz južnokorejske družbe Samsung, ki je napovedala, da se bo dobiček v tretjem četrtletju prepolovil v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem. Kot razloge so navedli višjo konkurenco kitajskih proizvajalcev v segmentu cenejših pametnih telefonov na eni strani ter Appla v segmentu pametnih telefonov višjega cenovnega razreda na drugi. Tako so v družbi že morali znižati cene svojih izdelkov in okrepiti stroške trženja proizvodov.

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

mag. Matej Mazi, CFA
mag. Matej Mazi, CFA

vodja upraviteljev

Vsi članki avtorja