04. 05. 2015

Vsi pomembnejši borzni indeksi so pretekli teden zabeležili negativno donosnost. Vlagatelji so bili zlasti razočarani nad objavo podatkov o gospodarski rasti ameriškega gospodarstva v prvem četrtletju, nekoliko slabše pa so bile tudi objave poslovnih rezultatov nekaterih večjih ameriških družb. Dodatno negotovost med vlagatelje še vedno vnaša Grčija, ki se ji že v začetku maja izteka rok za poplačilo svojih obveznosti, piko na i pa je dodala rast obrestnih mer na trgu obveznic.

RegijaV zadnjem tednu (24.4.2015-1.5.2015)*Letos (31.12.2014 - 1.5.2015)*
Svet - MSCI World* -3,57% +13,18%
ZDA - S&P 500* -3,33% +10,85%
Evropa - DJ STOXX 600* -3,37% +15,22%
Japonska - Topix* -5,86% +31,34%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* -4,23% +18,41%

*Donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Po nadpovprečno visokih donosnostih, ki so jih bili vlagatelji v letošnjem letu deležni na delniških trgih, je pretekli teden poskrbel za precejšno korekcijo. Preobrata so bili deležni tudi vlagatelji na obvezniškem trgu, kjer so se cene obveznic znižale prvič po decembru 2013. Zahtevana donosnost desetletne nemške državne obveznice je denimo porasla z 0,05 % na 0,37 %. Zdi se, da vlagatelji ob rekordno nizkih obrestnih merah vidijo vse manj potenciala za rast obvezniških naložb.

Pozornost vlagateljev je bila v začetku preteklega tedna usmerjena v zasedanje ameriške centralne banke. Centralni bankirji so kljub upočasnjeni gospodarski aktivnosti v letošnjem letu ponovno poudarili, da možnosti, da bi do prvega dviga obrestnih mer prišlo v drugi polovici letošnjega leta, ostajajo odprte. Rast ameriškega gospodarstva je namreč v prvem četrtletju znašala le 0,2 % na letni ravni, medtem ko je v predhodnem četrtletju znašala 2,2 %. Šibka gospodarska rast prvega četrtletja, ki je bila posledica zlasti močnega dolarja, ki negativno vpliva na poslovanje izvoznih družb, ter deloma tudi prehodnih dejavnikov, povezanih s slabim vremenom, je močno razočarala analitike, ki so pričakovali 1,0 % rast. To je, med drugim tudi zaradi objave indeksa o presenetljivo nizkem zaupanju ameriških potrošnikov v aprilu, ponovno okrepilo špekulacije, da bi centralna banka lahko z dvigom obrestnih mer odlašala do konca leta 2015. Ameriški dolar je tako v preteklem tednu izgubljal vrednost proti vsem večjim svetovnim valutam. Ob zaključku tedna smo bili deležni pozitivnih novic s trga dela. Število zahtevkov za nadomestilo za brezposelnost je namreč v preteklem tednu upadlo na najnižjo raven v 15 letih, kar potrjuje napovedi centralnih bankirjev, ki pričakujejo zmerno gospodarsko rast ameriškega gospodarstva v prihodnjem četrtletju.

Objave poslovnih rezultatov ameriških družb v preteklem tednu povečini niso navduševale vlagateljev. Največji upad so tokrat presenetljivo zabeležile delnice biotehnoloških družb, po rekordu doseženem v predhodnem tednu, pa je tehnološki indeks Nasdaq beležil upad, h kateremu je pomembno prispeval tudi upad vrednosti delnice družbe Apple. Družba je sicer v začetku tedna objavila odlične poslovne rezultate preteklega četrtletja, s katerimi je ponovno presegla napovedi analitikov, zlasti na račun več kot 70 % rasti prodaje mobilnih telefonov iPhone na Kitajskem. Tehnološki gigant je prvič v zgodovini prodal več mobilnih telefonov na Kitajskem kot v ZDA, v primerjavi z istim četrtletjem lani pa je prodajo povečal za 40 %. Kljub temu vlagatelji po robustni rasti v preteklih letih ostajajo zaskrbljeni glede prihodnjega potenciala za nadaljnjo rast prodaje iPhonov, hkrati pa se vse bolj krepi tudi negotovost glede uspešnosti novega izdelka - pametne ročne ure. Pri slednji so namreč v preteklem tednu odkrili napako pri glavni komponenti izdelka, zaradi katere so bili prisiljeni omejiti ponudbo izdelka. Vse omenjeno je povzročilo, da je vrednost delnice družbe zabeležila najvišji padec letos, v treh dneh je namreč upadla za skoraj 6 %.

Največji poraženec preteklega tedna je japonski delniški indeks, ki je zabeležil največji tedenski upad vrednosti v letošnjem letu, potem ko je guverner Japonske centralne banke napovedal, da v tem trenutku ne vidi potrebe po dodatnih stimulativnih ukrepih monetarne politike. To potrjujejo tudi zadnji objavljeni podatki, ki nakazujejo na okrevanje gospodarstva, padec industrijske proizvodnje v marcu je bil namreč nižji, kot je bilo prvotno pričakovano, kljub temu pa inflacija ostaja z 0,8 % krepko pod ciljnima 2 %.

V Evropi je bilo ponovno v ospredju dogajanje, povezano z Grčijo. Ko je po težavnih pogajanjih grški premier Tsipras uvedel nekatere kadrovske spremembe v svoji pogajalski skupini, je konec preteklega tedna naznanil, da so dosegli pomemben napredek pri pogajanjih ter da želijo skupno rešitev doseči še pred potekom roka za odplačilo dolga v začetku maja. 

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

Mateja Šivec
Mateja Šivec

Upraviteljica premoženja

Vsi članki avtorja